Hojs: Dokumentacija za predor Šentvid je bila taka, da je bilo vse mogoče

Kot smo že poročali v sredo, je specializirano državno tožilstvo vložilo neposredne obtožbe zoper osem ljudi, osumljenih zlorabe svojih položajev ali pravic ter pomoči pri storitvi teh kaznivih dejanj. To nam je danes tudi uradno potrdilo, pri tem pa zapisalo, da je osmerica obtožena tudi oškodovanja državnega proračuna za več kot 10 milijonov evrov.

Že včeraj smo poročali, da gre po neuradnih podatkih za nekdanja predsednika uprav družb SCT in Primorje, Ivana Zidarja ter Dušana Črnigoja. Poleg njiju sta obtožena tudi nekdanja predsednika uprav Darsa Tomislav Nemec in Rajko Siročič, hkrati pa tudi nekdanji člani uprave Darsa Abdon Peklaj, Žan Jan Oplotnik, Boštjan Rigler in Aleš Hojs, sicer trenutni obrambni minister. slednji je bil med letoma 2006 in 2009 v upravi Darsa zadolžen za vzdrževanje avtocest.

Hojs izvirni greh vidi v razpisni dokumentaciji

Minister Hojs je  v odzivu na informacije o obtožnici dejal, da pri gradnji šentviškega predora ni sodeloval. Zatrdil je, da je uprava Darsa v času, ko je bil njen član, delovala skladno z zakonodajo.

"Izvirni greh tega predora je pravzaprav v razpisni dokumentaciji, v razpisnih pogojih. To je danes povedal tudi član računskega sodišča," je poudaril Hojs, ki se je spomnil tudi dopisa, ki ga je poslal takratni minister za promet Jakob Presečnik takratnemu direktorju Darsa Janezu Božiču, v katerem je eksplicitno navedel, da nasprotuje taki rešitvi.

Hojs je dodal, da je bila razpisna dokumentacija pripravljena tako, da je bilo vse mogoče – dvopasovni predor, trocevni predor, brez priključkov ali s priključki. "V takih pogojih je nemogoče peljati projekt v finančnih okvirjih, ki so bili predvideni," je še poudaril.

In kje je razlog za podražitve? Hojs je odgovoril, da je bilo v tistem času, ko je sam sodeloval v upravi, jasno, da izvajalci izsiljujejo cene in roke izvedbe. "In če se prav spominjate, so kar nekajkrat ustavili gradnje. Mi bi se lahko v tistem času odločili, da enostavno prekinemo pogodbo z izvajalcem, kar pomeni, da tega predora še danes ne bi imeli. Verjetno bi bili soočeni z večjimi odškodninskimi tožbami," je pojasnil Hojs.

Ob tem je izpostavil, da so iskali rešitev za zaključek gradnje predora. Sicer so po njegovih besedah pogodbe, ki jih je podpisal, imele predhodno pravno osnovo v vseh prejšnjih sporazumih.

Drugi akterji bolj redkobesedni

Drugi akterji so bolj redkobesedni kot Hojs. Siročič zadeve noče komentirati, Zidarjev pravni zagovornik Boštjan Penko pa je povedal, da je njegov varovanec za obtožnico izvedel iz medijev in v zvezi z njo še ni bil zaslišan.

Peklaj in Oplotnik sta sicer za Večer potrdila, da sta obtožnico že dvignila in bosta zoper njo ugovarjala. Oplotnik je ob tem poudaril, da so vse delali zakonito in z ustrezno pravno podlago.

Tudi na Darsu zadeve nočejo komentirati.

Černač: Hojs in Rigler nista tista, ki bi povzročala probleme

Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač se boji, da so po njegovem osebnem mnenju v omenjenih obtožnicah "v isti koš stlačeni tisti, ki so problematiko odpravljali in jo želeli odpravljati ter poskrbeti, da se bo ta nesrečna zgodba zaključila na bolj racionalen način, in tisti, ki so te probleme na šentviškem predoru povzročili". To je po njegovem mnenju zelo slaba popotnica za vero v profesionalnost in strokovnost dela tožilstva.

"To ni osamljen primer, teh primerov je kar nekaj, kjer prej dobijo obtožne predloge tisti, ki so na določene probleme opozarjali, in tisti, ki so jih povzročili. Najhuje pa je, če se te stvari pomeša skupaj," je poudaril Černač. Po njegovem mnenju Hojs in Rigler prav gotovo nista bila tista, ki sta te probleme povzročila.

Prvi posel sklenjen leta 2004

Posel za gradnjo šentviškega predora je bil sklenjen leta 2004. Marca je Dars s SCT, Primorjem, Kraškim zidarjem in Cestnim podjetjem Ljubljana podpisal pogodbo za gradnjo raziskovalnega rova. 8. novembra pa je Dars s SCT in Primorjem sklenil pogodbo za izgradnjo celotnega predora, takrat je bil posel vreden okoli 50 milijonov evrov. Gradnja predora ni potekala povsem po načrtih, vmes so jo morali zaradi nepredvidenih dogodkov tudi začasno ustaviti. Tako je leta 2006 v cev predora vdrla voda, ki je poškodovala tudi mehanizacijo.

Tega leta je Dars z izvajalcema tudi sklenil novo pogodbo, ki je bila višja za takratnih šest milijard tolarjev (25 milijonov evrov). Nova pogodba je namesto ene dvopasovne in ene tripasovne predorske cevi določala izgradnjo tripasovnega predora v obeh smereh do konca leta 2007. Pogodba še ni vključevala izgradnje priključnih cevi na Celovško cesto.

Prva predorska cev je bila prebita decembra 2006. Takrat je Siročič napovedoval, da bi morala biti dela zaključena do decembra 2007, drugo cev pa so potem predrli maja 2007. Mesec dni pozneje je bila tudi zavrnjena pritožba Siemensa in Siteepa na izbor SCT za izvedbo elektro-strojnih inštalacij v predoru, tako da je SCT lahko pozneje po podpisu več kot 11 milijonov evrov vredne pogodbe uradno postal tudi izvajalec teh del.

Oktobra 2007 so tako nadzorniki kot tudi uprava Darsa zatrdili, da je vrednost avtocestnega odseka Šentvid–Koseze, del katerega je tudi predor Šentvid, 263 milijonov evrov. Od tega naj bi gradnja predora stala 108,5 milijona evrov. Mesec dni pozneje pa je SCT sklenil pogodbo, s katero je dodatna nepredvidljiva dela ovrednotil na 6,1 milijona evrov, kljub temu da naj bi dodatna dela sicer znašala 28,7 milijona evrov. Hkrati so bila ovrednotena tudi dodatno naročena dela v predoru in na trasi avtoceste, v skupni vrednosti 6,9 milijona evrov. Žerjav je bil takrat prepričan, da je uprava Darsa iztržila največ in si hkrati izborila bistveno boljši položaj za naprej.

Nekaj ur po odprtju predora že prva katastrofa

Predor je Žerjav odprl 1. julija 2008, že po petih urah pa je z njega odpadel protipožarni omet, zaradi česar so ga takoj delno zaprli. Takrat omet ni padel na noben avtomobil. Zapletalo se je tudi glede uporabnega dovoljenja, ki ob odprtju predora še ni bilo izdano, je pa bilo izdano dovoljenje za poskusno obratovanje (uporabno dovoljenje je sicer Dars za predor pridobil aprila 2009). Nekaj dni pozneje je Žerjav zaradi vseh zapletov nad vsem skupaj izrazil razočaranje nad izvajalcem, ker da se je zgodila "takšna šlamparija". 

Vendar to še ni bila zadnja težava z ometom v predoru. V začetku avgusta je ponoči omet znova odpadel. Tokrat je okoli 100 kilogramov težak del ometa padel na avtomobil, v katerem so se nemški turisti peljali na dopust. K sreči so bili vsi nepoškodovani, njihov dopust pa se jim bo z grenkim priokusom za vedno vtisnil v spomin.

Septembra 2008 je Dars napovedal, da bo od Primorja in SCT, ki sta gradila predor, zahteval 5,1 milijona evrov odškodnine, pri tem pa je dobil tudi podporo Žerjava. Odškodnino so zahtevali za čas, ko je bil zaradi odpadlega ometa predor zaprt.

Računsko sodišče z negativnim mnenjem

Leta 2009 je računsko sodišče dalo pri reviziji poslov za gradnjo predora negativno mnenje. Pet mesecev pozneje pa je ugotovilo, da Dars ni izkazal zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo nepravilnosti in zato izdal sklep, da je kršil obveznost dobrega poslovanja. Rigler je bil takrat član uprave Darsa, ki je dejal, da je vodstvo Darsa nad sklepom računskega sodišča začudeno. Prepričan je bil, da gre za neljubo pomoto.

Maja 2010 je okrožno državno tožilstvo zoper Zidarja, nekdanjega predsednika uprave Darsa Nemca, Riglerja in Žerjava zavrglo ovadbo v povezavi z odpadanjem ometa v šentviškem predoru. Ovadbo so sicer vložili ljubljanski kriminalisti.

Pogodbo podpisala mimo zakona o javnem naročanju?

Tožilstvo naj bi Siročiču in Peklaju očitalo, da sta pogodbo podpisala mimo zakonodaje o javnem naročanju in da Dars od SCT ni zahteval popusta pri razširitvi leve cevi, kar naj bi pogodbeno vrednost prodora Šentvid povečalo za 8,3 milijona evrov. Takratna uprava Darsa naj bi položaj zlorabila tudi junija 2007, ko je z aneksom priznala SCT za 9,5 milijona evrov dodatnih stroškov pri izkopu zaradi zahtevnejše geološke zgradbe.

Obtožnica naj bi se nanašala tudi na dogodke iz leta 2007, ko je vodenje Darsa prevzel Nemec, uprava pa naj bi takrat s podjetjem SCT sklenila 6,1 milijona evrov vredno pogodbo o poravnavi. Dars je v preteklost že večkrat zanikal domnevne nepravilnosti pri vodenju tega projekta.