V Belo Krajino se je danes odpravil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki se je z domačini sestal na temo tehničnih ovir oz. ograji z rezili, ki jo je vlada namestila v luči begunske krize.
Šefic je po sestanku dejal, da so se pogovorili o vseh zornih kotih nastale situacije. Sam jim je poskušal predstaviti kompleksnost problema, tudi z varnostnega vidika. Pogovarjali so se tudi o realnih problemih, s katerimi se soočajo tamkajšnji krajani, ribiči, lovci in turistični delavci, pa tudi o nevarnosti morebitnih poplav oz. naraščanju reke, ki lahko žico tudi poškoduje.
"Dogovorili smo se, da bomo vse to preučili in na podlagi tega skušali najti ukrepe za lajšanje nastale situacije," je dejal Šefic in dodal, da so nekateri od teh ukrepov že pripravljeni, zelo verjetno pa jih bodo dopolnili.
Predstavniki črnomaljske in metliške občine so Šeficu predstavili težave, ki jim povzroča žičnata ograja. Ogledal si je tudi območje, kjer je postavljena žičnata ograja, predvsem turistične objekte (kampe), ki so na meji s Hrvaško. "Mogoče bodo našli primernejšo rešitev, ki jo bodo v prihodnjem tednu pretresli v okviru notranjega in ostalih ministrstev ter podali rešitve," je pred ogledom povedala županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič.
Žica ogroža tudi ribolov in turizem
V naselju Vinica, kjer je tudi mednarodni mejni prehod, sta po besedah županje dva velika kampa in turistično-gostinski objekt tik ob Kolpi. Tam so spregovorili o problemu tudi predstavniki območnih ribiških družin. Z žico je namreč zaprt tudi potok, ki teče v Kolpo, in povzroča težave z ribami, ki se hodijo drstit v ta potok.
"Opozoriti hočemo tudi, da žičnata ograja ni postavljena tako, da bi se lahko ribe nemoteno gibale v tej vodi," je še dodala črnomaljska županja.
Ker je zaradi žičnate ograje delovanje ribiške družine okrnjeno za 30 odstotkov, saj je dostopnost do reke zdaj onemogočena, po Šeficu obstaja možnost, da bi ribičem omogočili, da bi ob lovu izvajali tudi nadzor. Gre za dostopnost gospodarjenja z vodami, ribiški turizem, tudi za evropske projekte z določenimi cilji, zato je treba občinam glede na objektivne okoliščine pomagati v največji možni meri, je poudaril Šefic. Kot je dodal, je naloga vlade, da čim prej predvidene ukrepe tudi realizira na točkah, kjer so potencialno največja tveganja.
Postavitev žičnate ograje na območju Metlike in Črnomlja je med tamkajšnji krajani sprožila veliko nezadovoljstva. Člani civilne pobude so v petek predstavili zahtevo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje. Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer so tudi predlagali, naj jo vloži na ustavno sodišče.
Direktor črnomaljskega Razvojno-izobraževalnega centra Peter Črnič, eden od pobudnikov civilne pobude, ki je vložila zahtevo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje, meni, da ograjevanje države pomeni omejevanje pravice do svobode gibanja in lastninske pravice ter odvzem pravice do uživanja vodnega javnega dobrega, kar pomeni tudi kršitev ustave in zakona o vodah.
Ožičenje Kolpe bo po njihovem mnenju v Beli krajini, ki je eno najmanj razvitih slovenskih območij s približno 20-odstotno brezposelnostjo, hkrati pa jo tare slaba prometna povezanost z drugimi deli države, pustilo ekološke, gospodarske in socialne posledice.
Ograjo postavljajo tudi na Primorskem
Prve kilometre ograje so postavili tudi na Primorskem. V petek so z njenim postavljanjem začeli pri mejnih prehodih Starod in Jelšane, danes pa jo postavljajo še v okolici mejnega prehoda Dragonja.
Ograji sicer po poročanju medijev poleg krajanov ostro nasprotujejo tudi turistični delavci, saj se bojijo, da bo Slovenija v očeh turistov prepoznana kot nevarna dežela.
Vlaki še kar prihajajo
Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova sta iz Hrvaške pripeljala dva vlaka z migranti. Ob 7.30 je pripeljal vlak s 1062 tujci in ob 13.30 vlak z 997 tujci. Po oskrbi in opravljenih policijskih postopkih so policisti tujce z vlaki in avtobusi spremljali proti Jesenicam in Karavankam. Trenutno je v sprejemnem centru v Dobovi še nekaj manj kot 900 tujcev, ki bodo v naslednjih urah v spremstvu policistov nadaljevali pot proti Jesenicam in Karavankam. Danes pričakujejo še dva vlaka, so sporočili s PU Novo mesto. Pojasnili so še, da je v brežiški bolnišnici zaradi zastoja srca umrl 87-letni državljan Sirije, ki je v Slovenijo vstopil z vlakom včeraj pozno popoldan. Tujec je bil v večernih urah zaradi slabega počutja iz sprejemnega centra Dobova odpeljan v bolnišnico. Tujca so spremljali svojci.
Župnik Užmah: Cerkev v Dobovi normalno obratuje, zvonovi zvonijo
Na našo spletno stran se je obrnil zaskrbljeni bralec, ki je spraševal, zakaj v Dobovi cerkev več ni osvetljena in zakaj tam zvonovi več ne zvonijo. Tudi po spletu krožijo informacije, da so zaradi begunske krize, v cerkvi v Dobovi prenehali zvoniti, saj naj bi to vznemirjalo begunce in migrante.
Tamkajšnjo župnijo smo zato zaprosili za pojasnila, ali držijo navedbe, da so ugasnili osvetlitev cerkve in da zvonovi več ne zvonijo. Župnik v Dobovi Matej Užmah nam je odgovoril, da so navedbe izmišljene.
"Pri nas v Dobovi je v cerkvi Marijinega Imena vse tako kot je bilo prej. Cerkev je osvetljena kot pred letom in pol, ko je bilo potrebno zaradi direktive o svetlobnem onesnaževanju umakniti potratne reflektorje, sedanji osvetljujejo silhueto cerkve in so tudi veliko varčnejši. Cerkev je torej še vedno osvetljena, cerkveni zvonovi pa še vedno zvonijo kot so prej. Torej trditve ljudi ne držijo, kakor tudi nič v povezavi z begunsko krizo, prosim za korektno poročilo o tem, da se ta nastala situacija ne uporablja kot antipropaganda in slabo voljo ljudi. Še enkrat poudarjam, da je vse tako kot je bilo pred letom in pol," je zatrdil župnik Užmah.
Berlin v zahvalo za pomoč beguncem ponuja brezplačen obisk muzejev
Oblasti v Berlinu so se odločile, da bodo meščanom v zahvalo za nesebično pomoč beguncem, ki so v minulih tednih preplavili tudi nemško prestolnico, omogočile brezplačen obisk muzejev in gledališč. "Berlinčani so z odprtimi rokami in neizmerno energijo sprejeli na tisoče beguncev," so pojasnili svojo odločitev.
31. januarja 2016 bodo tako za obiskovalce brezplačno odprti muzeji, gledališča, opera in živalski vrt, je odločil berlinski parlament.
"Brez brezpogojne pomoči na tisoče Berlinčanov v zatočiščih za begunce, brez podarjenih oblek, igrač, zdravil in hrane... se Berlin ne bi bil sposoben soočiti s temi izrednimi razmerami," so sporočili iz parlamenta.
Seznam ustanov, ki bodo 31. januarja ponudile prost vstop obiskovalcem, bo objavljen na spletni strani berlin-sagt-danke.de.
Berlin, ki se rad ponaša kot mesto, ki je "revno, a seksi", se je znašel pod hudim plazom kritik zaradi načina, kako se je spopadel z velikim navalom beguncev, ki množično prihajajo v Evropo. Nemški tednik Der Spiegel je tako pred časom na spletni strani objavil naslov "Prestolnica polomije" zaradi nesposobnosti mestnih oblasti, ki so dopustile kaotične razmere v prenapolnjenih zatočiščih in uradih za begunce.
