Šoferji pod pritiski delodajalcev so tempirane bombe na naših cestah

Se še spomnite tragične nesreče na štajerski avtocesti pri viaduktu Preloge, v kateri so umrli trije pomurski policisti? Takrat so pristojne inštitucije obljubile, da bodo zagotovile poostren nadzor nad vozniki tovornjakov, da bi šoferje, ki vozijo neustrezna vozila, ne upoštevajo z zakonom določenih počitkov ter vozijo prehitro, izločile iz prometa in s tem poskrbele za varnost vseh udeležencev v prometu.

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer se ukvarjajo s problematiko mobilnih delavcev, opozarjajo, da se kljub številnim obljubam zadeve ne premaknejo s kritične točke. Nadzora, kakršen bi moral biti, še vedno nimamo. Prav tako je še vedno premalo prometnih inšpektorjev, ki bi lahko nadzirali tako veliko območje.

Šoferji pod pritiski delodajalcev so tempirane bombe

Policisti so junija nadzirali hitrost, ta teden pa poteka mednarodno usklajen nadzor nad vozniki tovornih vozil in avtobusov. Vse, kar je bilo do sedaj narejeno, je premalo, opozarjajo na ZSSS. Morija na naših cestah se nadaljuje, sprašujejo pa se, koliko jih bo še moralo umreti na naših cestah, da bomo končno dobili nadzor, kot se spodobi in ki bo z naših cest odstranil preutrujene šoferje in njihova tehnično neustrezna vozila. "To so tempirane bombe," opozarja nekdanji šofer tovornjaka in zaposleni na zvezi Boris Perš.

Odgovornost se prelaga na šoferje, avtoprevozniki iščejo luknje v zakonih

Na ZSSS opozarjajo, da Slovenijo obvladuje lobi avtoprevoznikov, ki je tako močan, da mu nobena od inšpekcijskih služb ne more priti do živega. Avtoprevozniki vso odgovornost prelagajo na svoje šoferje, svojega dela odgovornosti pa ne nosijo, so prepričani. Z razmerami, v katerih delajo poklicni šoferji, so na zvezi dobro seznanjeni. Zadnja leta se je nanje po pomoč obrnilo že veliko šoferjev, ki so izkoriščani, poniževani in prisiljeni delati v nemogočih razmerah. Šoferji ne tvegajo le svojih življenj, pač pa življenja drugih ljudi in le redki se tega zavedo.

Boris Perš, ki ima veliko izkušenj, saj je nekdanji šofer, je zgrožen, ker se odgovorni ne streznijo in začnejo ukrepati. Boji se, da se bo morala zgoditi nova krvava tragedija na naših cestah, da se bo končno nekdo zganil. Opozarja na močne lobije avtoprevoznikov, ki izkoriščajo delavce in jih silijo v prekrške, na luknje v zakonodaji, ki avtoprevoznikom to omogočajo, na preobremenjene prometne inšpektorje ter na zamudne postopke, prav tako je problem, ker ekipe, ki skrbijo za nadzor, niso ustrezno izobražene in jim manjka izkušenj. Tisti, ki želijo goljufati, so vedno korak pred nadzorniki, opozarja. Po mnenju Perša bi na avtocesti potrebovali večja in ustreznejša počivališča, na katerih bi bilo dovolj prostora za šoferje, da se ustavijo in dejansko opravijo počitek. "Če prideš na počivališče v Murski Soboti po 6. uri zjutraj, ne boš več dobil prostora, pa čeprav je že nastopil čas za počitek," opozarja Perš. Tak šofer bo pot nadaljeval proti Mariboru in Celju, glede na število nesreč pa je najbolj problematičen prav avtocestni odsek od Maribora proti Celju in naprej proti Ljubljani.

V Sloveniji prekrškar dobi plačilni nalog, v Italiji zaplenijo tovornjak

A pomanjkanje počivališč in infrastrukture ni edini razlog, da šoferji nimajo vseh predpisanih počitkov. Žal so pritiski delodajalcev tako močni, da šoferji vozijo preutrujeni in tehnično neustrezna vozila. Za goljufanje uporabljajo magnete, dvojne kartice, ali pa jim delodajalec piše potrdila o tem, da so bili dan prej na dopustu, pa čeprav so cel dan vozili. Med tujimi šoferji Slovenija velja za El Dorado - deželo, kjer se splača goljufati, saj ti v najhujšem primeru grozi plačilni nalog. Če te dobijo v Italiji, da si vozil dlje od dovoljenega časa, ali pa, da nimaš vseh dokumentov, ti vzamejo ključe od tovornjaka in ti jih ne vrnejo, dokler ne plačaš kazni. Podobno je tudi v Nemčiji, Avstriji in Franciji, opozarja Perš in dodaja, da so v Sloveniji kazni dovolj visoke, žal pa imamo premalo prometnih inšpektorjev, ki bi odkrili in kaznovali kršitelje. Razlika med Slovenijo in tujino je tudi v tem, da si šoferji v Sloveniji ne upajo prijaviti tehničnih pomanjkljivosti na vozilu, saj so takoj kaznovani. "Če slovenski voznik v Nemčiji ustavi pred policijsko patruljo in jim pove, da ga delodajalec sili, da vozi tehnično neustrezen tovornjak, bo policist takoj urgiral in globo napisal delodajalcu in ne vozniku."

V avto prevozništvu se obračajo veliki zneski, opozarja Perš, ki je prepričan, da je zato tudi tako močen lobi, ki ščiti goljufive prevoznike. Imamo zakonodajo, hkrati pa ne skrbimo za njeno dosledno izvajanje, opozarja. Nad šoferji se izvaja mobing, ne izplačujejo jim plač in prispevkov, jih silijo v prekrške in s tem v usodne napake. Perš znova opozarja, da vodilni s tem, ko ne poskrbijo za ustrezen nadzor nad tovornjakarji in s tem, ko dovoljujejo luknje v zakonih, ki delodajalcem dajejo možnost izkoriščanja delavcev, nosijo odgovornost za varnost prometnih udeležencev. Z vsako prometno nesrečo in z vsako smrtno žrtvijo imajo bolj krvave roke.

Je res za vse kriv šofer?

Ko poročamo o novi prometni nesreči, ki jo je povzročil šofer tovornjaka, najprej pomislimo na brezobzirnost in neodgovornost šoferja, ki se ni držal predpisov in ubil človeka. A treba je pogledati širše in se vprašati, zakaj je ta šofer prepozno odreagiral, zakaj je vozil z magnetom in prekoračil čas vožnje, zakaj je imel neustrezno vozilo ali zakaj je bil preveč naložen. Kdo pritiska nanj? V čigav žep gredo zaslužki? Kakšne so njegove možnosti?

Zgodba šoferja, ki se je uprl pritiskom, a ostal brez službe
Pogovarjali smo se s šoferjem, ki je od oktobra 2012 do začetka julija letos vozil tovornjak pri slovenskem avtoprevozniku. Ta ga je zaposlil za nedoločen čas, že na začetku pa se je do njega obnašal poniževalno. Prvi mesec je vozil tovornjak skupaj s sodelavcem kot drugi šofer. Na poti sta bila dlje časa, tovornjak pa je imel zgolj eno ležišče. Več tednov je moral spati na tleh kabine, ko se je vrnil v Slovenijo, pa je ugotovil, da mu delodajalec prvi mesec sploh ni plačal. Ko je začel voziti samostojno, je ugotovil, da so mu dali tehnično neustrezno vozilo. Ves čas je delodajalca opozarjal, da ima tovornjak težave, a ga nihče ni jemal resno. "Trpel sem poniževanja. Želel sem delati in verjel sem, da bo bolje," pravi sogovornik.

Dali so mu tovornjak s pokvarjenimi zavorami

Že po prvem mesecu dela je spoznal, da so zahteve delodajalca nerealne, zato si je začel pisati svoj dnevnik dela. V majhno knjižico si je beležil vsa nakladanja, razkladanja tovora, ure voženj in stroške poti. Prav tako je zabeležil vse zahteve delodajalca in opozorila, ki jih je sporočil delodajalcu glede tehničnih neustreznosti vozila ali glede zahtev po kršenju zakonskih omejitev. Na vprašanje, ali ga je bilo kdaj strah voziti tovornjak, ki ima tehnične težave, naš sogovornik pritrjuje. "Vsakič, ko sem šel na pot, sem verjel, da so težavo odpravili," pravi. Spomni se spusta na avtocesti proti Gorici, ki ga je zvozil čisto po sreči. "Videl sem vozilo, kako divja, pa ga nisem mogel umiriti. Hvala bogu sem se uspel še prav čas ustaviti. Ko sem se vrnil, sem sporočil, da mi ne delajo zavore, pa mi niso verjeli. Tudi preverili niso," pripoveduje naš sogovornik.

Ob misli na to, kaj vse bi se lahko zgodilo, da bi lahko ubil sebe ali koga drugega, se zdrzne. Šele čez čas so tovornjak vendarle popravili, a so se začele druge težave. Delodajalec je zahteval, da vozi dlje od dovoljenega časa in da ne naredi vseh potrebnih odmorov. Kot opozarja, tega delodajalec ni nikoli neposredno zahteval, pač pa so zahteve prišle prek dispečerja. In takšnih zahtev je bilo veliko, opozarja. Pritisk delodajalca na šoferja, postavljanje nemogočih rokov in zahtev, siljenje v kršitve, vse to so stvari, ki jih je doživljal in ki jih doživljajo mnogi šoferji.

Zaradi predolgega tovornjaka dobil 1320 evrov kazni, delodajalec pa nič

Nekoč ga je na primorski avtocesti ustavila policija in mu izmerila vozilo, ki je bilo kar 30 centimetrov daljše od navedenih tehničnih podatkov. Lastnik tovornjaka je vozilo priredil po svoje, za takšno dolžino, pa bi moral imeti urejene papirje in posebne oznake za izredni prevoz. Tega pa lastnik tovornjaka ni uredil. Kar je v tem primeru ironično, je dejstvo, da kazni v višini 1320 evrov policija ni izstavila lastniku tovornjaka, pač pa šoferju. "Kako je možno, da niso kaznovali lastnika vozila, ki izigrava pravila," se sprašuje naš sogovornik. Še več. Policija mu je prepovedala nadaljevanje vožnje, direktor pa mu je, kljub temu, da je vedel, da vozilo nima vseh potrebnih papirjev in oznak, ukazal, da mora takoj naprej na pot, ker jih preganjajo roki.

Šoferja izsiljujejo z roki, odgovornost pa je povsem na njegovih plečih

Enkrat je podjetje od njega zahtevalo, da gre po raztovarjanju takoj na novo pot brez potrebnega počitka. "Bil sem izmučen. Moj delovni čas se je iztekel, vožnje pa je bilo še nekaj pred mano. Ne bi smel sedeti za volanom, kaj šele voziti. Ustavil sem se na počivališču in dispečerki sporočil, da se je moj odmor začel," pripoveduje. Direktor je od njega zahteval, naj vozi naprej do nove destinacije. "Po kazni za predolgo vozilo sem začel bolj jasno razmišljati. Rekel sem mu, naj mi iz svojega telefona pošlje svoje zahteve, tudi to, da naj prekinem odmor in vozim dalje. Sporočila ni bilo, direktor pa je izklopil telefon," pravi naš sogovornik, ki ima poniževalnega odnosa in izsiljevanja s strani delodajalca dovolj.

Enkrat se mu je zgodilo, da so ga med vožnjo v Avstrijo na prvi kontrolni točki ustavili, ker je naprava izmerila, da je vozilo previsoko. Zaradi tega so od njega zahtevali plačilo kazni v višini 100 evrov. Tudi te kazni delodajalec ni poravnal, opozarja naš sogovornik. Z istim tovornjakom je moral nato naprej v Italijo, kjer so ga spet ustavili policisti, saj so imeli že od avstrijskih kolegov podatek, da je vozilo previsoko. A tu je zgodba drugačna. Za šoferje boljša, opozarja. Policija mu je zaradi previsokega tovornjaka naložila 772 evrov kazni, ki pa jih je moral plačati takoj, saj je policija zadržala prometni od vlačilca in prikolice ter vozniško od šoferja naslednjih 15 dni. Podjetje mu je bilo tako prisiljeno nakazati denar za kazen, kazen pa je zaradi previsokega tovornjaka končno dobilo tudi podjetje.

Grožnje s smrtjo in poniževanja

Opozarja, da mnogi šoferji tiho trpijo pritiske svojih delodajalcev. Nekateri zato, ker so v hudi socialni stiski, drugi morda zato, ker se niti ne zavedo, da lahko s svojimi dejanji ubijejo sebe ali koga drugega. "Verjel sem, da bo enkrat bolje. Konec lanskega leta pa sem od direktorice zahteval, naj mi plačajo 1320 evrov kazni, ki sem jo dobil po njihovi krivdi. Direktorja je zagrabila nervoza in mi je zagrozil s smrtjo. To je sodu zbilo dno," pripoveduje.

V začetku julija je naš sogovornik dal izredno odpoved. Dovolj je imel pritiskov delodajalca, dovolj je imel prevar in poniževanja. Opozarja, da ni dovolj nadzora nad poslovanjem avtoprevoznikov in se sprašuje, kje so vsi tisti, ki bi morali skrbeti za nadzor. Obrnil se je na ZSSS, kjer so mu ponudili pomoč. Njegov primer so prijavili na prometni in delovni inšpektorat, na njihove povratne informacije pa še čakajo. Vse skupaj nato roma na delovno sodišče, kjer pa se lahko zadeve vlečejo tudi do dve leti.

"Grem do konca, pa četudi dobim metek v glavo"

Naš sogovornik ni edini zaposleni pri tem delodajalcu, ki se je po pomoč obrnil na sindikat, a je trenutno edini, ki si upa iti do konca. Šoferje je namreč strah, saj jim delodajalci grozijo, opozarja. "Enkrat sem slišal direktorja, ki je nekomu grozil. Rekel mu je, da ima v Bosni in Srbiji človeka, ki ga bo našel in da se mu ne more skriti. Jaz sem pripravljen sprejeti metek, zato grem do konca," je odločen naš sogovornik, ki je prepričan, da je to edini način, da se prepreči tragedije na naših avtocestah.

GZS: Delodajalce, ki izvajajo nelojalno konkurenco, naj se sankcionira

Odzvali so se na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so zapisali, da si že dlje časa prizadevajo za ureditev razmer na delovno-pravnem področju v prevozništvu. Ustanovljena je bila delovna skupina za pripravo ukrepov zoper nelojalno konkurenco na področju cestnih prevozov, v kateri sodelujejo predstavniki ministrstva kot tudi predstavniki prevoznikov iz vrst GZS, OZS in Avtoprevozniške zbornice. Skupno si prizadevajo za izboljšanje kvalitete izvajanja nadzora nad prevozi v cestnem prometu.

Opozarjajo, da je v interesu prevozniških podjetij in GZS, da nadzorni organi ali pristojni organi opravijo svoje delo in take delodajalce, ki kršijo predpise in se jim dokaže, da izvajajo nelojalno konkurenco, ustrezno sankcionira.

Navedbe, da vozniki, zaposleni pri slovenskih delodajalcih, delajo v nemogočih razmerah, so označili za pavšalne. "Ne moremo jih podpreti, ker to enostavno ne drži. V Sloveniji in drugod po Evropi se zlorabe in nemogoče delovne razmere najdejo v številnih gospodarskih panogah, vendar zaradi tega ne more biti na slabem glasu panoga kot celota," opozarjajo.

Po njihovem mnenju se veliko nepravilnosti da preprečiti z ustreznim nadzorom in izrečenimi sankcijami, tudi zadeve, kot je siljenje v kršenje pravil in zagotavljanje tehnično ustreznih vozil. Opozarjajo, da vozni park v Sloveniji velja za enega izmed novejših v Evropi, zato trditve o tehnični neustreznosti vozil vsepovprek zavračajo. "Posamezni primeri, kot že rečeno, lahko obstajajo, vendar si slovenski prevozniki, ki si s svojim delom služijo kruh v tujini, tega, da bi opravljali prevoze v zahodnoevropskih državah s tehnično neustreznimi vozili in starim voznim parkom, ne morejo privoščiti. Po eni strani so kazni velike, po drugi strani so pa popusti pri cestninah za ekološko naprednejša vozila toliko stimulativni, da prevozniki vseskozi obnavljajo in posodabljajo svoj vozni park," še pojasnjujejo na GZS.

V primerih, ko šoferji in sindikati govorijo o kršitvah, jih podpiramo v tem, da te kršitve podajo in predajo ustreznim nadzornim organom v Sloveniji, za katere verjamemo in upamo, da bodo ustrezno ukrepali.

Očitke ZSSS, da Slovenijo obvladujejo lobiji avtoprevoznikov, na GZS zavračajo. "GZS, Združenje za promet, Sekcija za prevoz blaga v cestnem prometu svoje pobude, predloge uveljavlja oziroma bolje rečeno poskuša uveljaviti preko zato določenih in uveljavljenih postopkov, zaradi česar še zdaleč ne moremo trditi, da bi zaradi tega obvladovali Slovenijo."

OZS: Večina prevoznikov posluje v skladu s pravili

Na OZS so prepričani, da večina slovenskih cestnih prevoznikov blaga in potnikov posluje v skladu s pravili in predpisi, ki veljajo na ozemlju Slovenije in EU – tako glede delovnega in voznega časa. "Če tega prevozniki ne zagotavljajo, so objektivno odgovorni za delo voznikov in tudi kaznovani z najmanj trikrat večjo globo, kot jo dobi voznik. Če bi vozniki vozili tehnično nepopolna vozila, je to zopet kršenje predpisov, prevoznikova globa je za tak prekršek 2.000 evrov, za voznika samo 100 evrov," opozarjajo na OZS, kjer se z izjavo, da Slovenijo obvladujejo avtoprevozniški lobiji, ne strinjajo.