Manj odpadkov, a težava ostajajo gradbeni odpadki in embalaža

V prvih dveh akcijah Očistimo Slovenijo v letih 2010 in 2012 je več kot pol milijona udeležencev zbralo skoraj 20.000 ton odpadkov. Tokrat prostovoljci niso čistili le divjih odlagališč, ampak tudi območja razpršenih odpadkov in obvodne predele, lokalne skupnosti pa so organizirale številne ozaveščevalne akcije in poskrbele za lepšanje okolja nasploh.

Težava ostajajo gradbeni odpadki in embalaža

V tokratni akciji Očistimo Slovenijo se kaže, da je odpadkov precej manj kot v minulih čistilnih akcijah. A največja težava ostajajo gradbeni odpadki in razpršeno odvržena embalaža, pravi Katja Sreš iz organizacijske ekipe Ekologov brez meja.

Za odpravo težav z v naravo odvrženimi gradbenimi odpadki, ki predstavljajo približno polovico odpadkov na divjih odlagališčih, in embalaže, ki leži vsepovsod, bo treba po njenih ocenah v prihodnje vložiti še več naporov.

"Težavo gradbenih odpadkov bo treba v prihodnje še bolj nasloviti z vidika informiranja, obveščanja in ozaveščanja, da imamo vsi možnost ta material odložiti med odpadke v zbirnih centrih, večinoma do ene avtomobilske prikolice brezplačno, ter z vidika nadzora - tisti, ki odloži odpadke v naravo, mora biti hitro kaznovan," je ocenila Sreševa.

Težava embalaže pa je bolj kompleksna. "Izdelki so vse bolj embalirani, embalaža je vedno bolj kompleksno zgrajena. To kaže na težave pri pravilnem ločevanju odpadkov. V to, kako jih ločevati, bo treba vložiti še precej napora," je dodala.

Sodelovalo več kot 70 odstotkov občin

Akcije, ki je potekala v organizaciji Ekologov brez meja in pod okriljem globalne pobude Očistimo svet in v več kot 70 odstotkov slovenskih občin, se je po prvih ocenah udeležilo manj prostovoljcev kot v prejšnjih. Razlog za to je, da je odpadkov na terenu precej manj in da se ljudje udeležujejo tudi tradicionalnih spomladanskih čistilnih akcij, meni Sreševa.

K sodelovanju je pristopilo več kot 70 odstotkov slovenskih občin, posamezniki pa so se lahko akciji, ki je potekala še v 160 drugih državah, pridružili tudi v primeru, če v občini ni bilo organiziranega dogajanja.

V občinah, ki so se na tem področju dobro organizirale in angažirale, je bilo ljudi veliko, kjer te pobude ni bilo, pa manj. Ponekod se je akciji priključilo več kot tisoč ljudi. Marsikje ni šlo le za čistilno akcijo, temveč za lepšanje okolja nasploh. Veliko ljudi se je tudi samoiniciativno povezalo v manjše skupine in čistilo okolico svojih bivališč, je informacije s terena povzela Sreševa.

Ekologi brez meja pa so med drugim pozivali vse, naj očistijo odpadke v svoji okolici in posodobijo register divjih odlagališč z vnosom morebitnih novih odlagališč, na katera naletijo.

Akcijo je podprlo več kot 80 partnerjev in podpornikov. Slovenijo so čistili tudi znani Slovenke in Slovenci. Organizatorji so med njimi izpostavili ekipo Hoferja, s katero izvajajo projekt Očistimo vode, in njihovega ambasadorja Marka Potrča, evropskega poslanca Igorja Šoltesa ter novega ministra za okolje in prostor Jureta Lebna.

Slednji je v izjavi za medije povedal, da so se na ministrstvu že v petek dogovorili, da bodo konec prihodnjega tedna objavili ukrep za odvoz nakopičene embalaže v zbirnih centrih, ki bo vseboval časovnico odvoza in način, na katerega naj bi ga izpeljali. Predlog bodo pripravili v naslednjih dneh, je še napovedal.

Ministrstvo za okolje in prostor je v sklopu te akcije pripravilo ozaveščevalno medijsko kampanjo za dvig zavedanja o pomenu preprečevanja nastajanja oziroma zmanjševanja količin odpadkov, ponovne uporabe in ločenega zbiranja odpadkov. Glavno sporočilo se glasi, da je odpadkov preveč, da ne sodijo v naravo in da moramo poiskati boljše načine za ravnanje z njimi, so sporočili z ministrstva.

Kampanje, ki bodo na dolgi rok prispevale k manjšim količinam odpadkov

"Cilj akcije ni podirati rekorde v udeležbi, ampak doseči zavedanje, da je pomemben že dan po akciji," so sporočili iz društva. Ekologi brez meja se bodo tako že v prihodnjem tednu intenzivno začeli posvečati projektom, kampanjam in pobudam, ki bodo na dolgi rok prispevali k manjšim količinam odpadkov.

Tako pričenjajo kampanjo o petih najbolj problematičnih plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, raziskovali bodo vrste plastike in procese recikliranja, odnos do odpadkov bodo poskusili na dogodku sredi oktobra nasloviti preko družboslovnih pogledov, v prihodnje pa bodo preko združenih pobud pozivali k pravilnemu ravnanju z odpadki posamezne ciljne skupine.