Pokojninska reforma 'šla skozi'

Poslanci in poslanke so z 49 glasovi za in 35 proti sprejeli pokojninsko reformo, s katero naj bi podaljšali dejansko upokojitveno starost in hkrati postopno tudi delovno aktivnost.

Izid glasovanja je za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika "malo presenečenje". Kot je dejal po izglasovanju reforme, so bili občasno v dvomih, ali bo podpora dovolj velika, a se je izkazalo, da so prevladali razum, preudarnost in skrb za socialno državo, tako da so nekateri pozabili na trenutne politične delitve.

Pojasnil je še, da so DeSUSu predlagali rešitev, ki bi bila za upokojence veliko ugodnejša kot polovično usklajevanje pokojnin, a DeSUS tega ni sprejel. Na vprašanje, ali DeSUS še lahko ostane del koalicije, pa Svetlik pravi, da bo o tem odločala stranka in predsednik vlade, čeprav bo "nerodno, če glavnih projektov koalicijski partner ne bo podpiral".

Predsednik SLS Radovan Žerjav je poudaril, da niso reševali koalicije ter da te vlade ne podpirajo, podprli pa so dober predlog reforme. Ta sicer po njihovi oceni res ni idealna, a je ob trenutnem stanju javnih financ odgovornost ne samo koalicije, ampak tudi opozicije, "da ljudem povemo tisto, kar je prav, in ne tisto, kar od nas pričakujejo".

V stranki SD so z izidom zadovoljni. “To je dokaz, da so med slovenskimi parlamentarci vendarle prevladali preudarnost in razum in velika odgovornost ter skrb za socialno državo. Obenem nas veseli dejstvo, da so poslanke in poslanci pozabili na trenutne politične delitve ter delovali državotvorno in s tem Sloveniji zagotovili večje možnosti za uspešnejši razvoj v globalnem svetu."  Verjamejo, da jim bo na koncu uspelo in bodo ljudje zakon sprejeli z razumevanjem, saj bo le ta "Sloveniji omogočil hitrejše približevanje klubu najrazvitejših držav sveta".

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je še pred glasovanjem o zakonu izrazil prepričanje, da je predlagani zakon nujen. Odkar je bil konec leta 1999 sprejet do zdaj veljavni zakon, so se razmere pomembno poslabšale, je poudaril. "Zavedamo se, da je ta reforma ena od pomembnih strukturnih reform, ki jih je treba opraviti," je dejal.

Po drugi strani so v koalicijski stranki DeSUS napovedali glasovanje proti zakonu. Ne strinjajo se namreč s tem, da se pokojnine v prihodnjem letu ne bodo usklajevale polovično, temveč le četrtinsko, je dejal Franc Jurša. Proti zakonu so poleg DeSUS glasovali tudi poslanci opozicijske SDS in SNS, v poslanski skupini nepovezanih poslancev pa je bil proti Andrej Magajna. Ob glasovanju je bilo navzočih 85 poslank in poslancev.

Semolič napoveduje veto in referendum

Za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča je bilo sprejetje pokojninske reforme pričakovano. "Večina, ki se je oblikovala v DZ, podpira tudi sicer strukturne reforme, ki so v bistvu usmerjene proti zniževanju delavskih pravic. Varčevanje na račun teh pravic in preko tega reševanje proračunskega primanjkljaja je bilo za nas pričakovano," je poudaril. Opozoril je, da slovenski politiki sledijo trendom v državah EU, ki želijo z varčevalnimi ukrepi na račun zmanjševanja delavskih in socialnih pravic ter s strukturnimi reformami hitro znižati proračunske primanjkljaje. Napovedal je vložitev veta v državnem svetu in tudi referendum.

Po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta so od samega začetka podpirali cilje pokojninske reforme. "Dejstvo je, da se je predlog zakona spremenil po tem, ko so bila usklajevanja na Ekonomsko-socialnem svetu zaključena. Takrat so sprejeli dopolnila, ki jih združenje ni podpiralo. A kasneje je večino teh dopolnil minister ali umaknil ali spremenil," je pojasnil in dodal, da je bil zadnji predlog v drugem branju dosti bližje ciljem, ki jim je sledilo združenje.

Da je pokojninska reforma potrebna, sploh ni vprašanje, pravi Smole, ki je sicer v dvomih, ali bo reforma zaživela 1. januarja 2011. V Združenju delodajalcev Slovenije bodo po njegovih besedah počakali na reakcijo sindikatov.

Kaj prinaša pokojninska reforma?

Z zakonom, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2011, želi vlada zvišati dejansko upokojitveno starost. Po predlogu, ki pa predvideva prehodna obdobja, bo treba imeti za starostno upokojitev 65 let.

Pričakovana življenjska doba se vsako leto podaljša za tri mesece, obstoječi sistem pa ne dohaja demografskih sprememb, je uvodoma dejal Svetlik. Začetne pokojnine se bodo zvišale, delovno aktivni prebivalci pa bomo postopno delali tri leta dlje, je poudaril.

Vojaški rok se ne bo štel v dobo

Poslanci so še pred glasovanjem o zakonu v celoti sprejeli tudi dopolnilo SLS, po katerem se državna pokojnina za tiste, ki so že pridobili pravico do nje, ohranja. Za je glasovalo 85 poslancev, proti pa ni bil nihče.

So pa zavrnili dopolnilo SLS, po katerem bi obvezno služenje vojaškega roka s prehodnimi obdobji vštevali v pokojninsko dobo. Proti je glasovalo 46 poslancev, za pa jih je bilo 35.

Zavrnili so tudi dopolnili DeSUS. Proti dopolnilu, po katerem bi pokojnine v prihodnjem letu s spremembo zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize usklajevali polovično in ne le četrtinsko, kot je že sprejeto v interventnem zakonu, je glasovalo 43 poslancev, za pa 36. Proti dopolnilu, po katerem bi se pokojnine tudi v obdobju od leta 2012 do 2015 usklajevale v 70 odstotkih z rastjo plač in v 30 odstotkih z rastjo inflacije, pa je glasovalo 44 poslancev, medtem ko jih je bilo 38 za. Ostaja torej besedilo, po katerem se bodo pokojnine v omenjenem obdobju usklajevale tako, da bo rast plač upoštevana v 60 odstotkih in rast inflacije v 40 odstotkih.