Se vračamo v leto 1996?

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so opozorili na stanovanjsko stisko. Zavzemajo se za pospešitev stanovanjske gradnje kot sredstva za lažje premagovanje gospodarske krize. S tem bi "začeli ustvarjati realno dodano vrednost in spodbudili celotno gospodarstvo", gradnja bi imela "stranske učinke" tudi za druge industrije, kot so bela tehnika, proizvodnja pohištva in podobno, pomagali pa bi tudi reševati stanovanjske probleme mladih, opozarja sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac

Financiranje gradnje neprofitnih stanovanj bi prepustili javnim skladom, kot sta stanovanjski in nepremičninski sklad, in v ta namen prerazporedili proračunska sredstva. Po mnenju predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič bi lahko obudili tudi idejo stanovanjskih zadrug, nove zaposlitve pa bi prinesla odločitev za energetsko sanacijo objektov, s katero bi, kot je tudi ena zavez do EU, zmanjšali porabo energije.

''Če cene stanovanj padejo za 20 odstotkov, bo treba za stanovanje, ki je bilo prej 120.000 evrov, še vedno odšteti 100.000 evrov. To je preveč," je ob tem opozoril sekretar Komac. Predsednik ZSSS se strinja: "Stanovanja so precenjena. Celo plačo moraš dati za polovico kvadratnega metra.''

Ogrožena socialna država?

Sindikalisti so se odzvali tudi na predlog kandidata za gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, da bi delodajalcem za pet odstotkov znižali socialne prispevke. "To ni prava rešitev," opozarja Semolič. S prispevki se financirajo pravice iz zdravstvene, pokojninske in invalidske blagajne ter iz naslova brezposelnih, je spomnil, te pravice pa so v času krize najpomembnejše. Zdi se mu sporno, da bi se prispevna stopnja znižala za vse delodajalce, ne glede na to, kako poslujejo.

Po njegovem bi bilo treba ob morebitnem selektivnem znižanju tako od države kot od podjetij dobiti zagotovila, da bo določeno podjetje s tem mogoče rešiti. Rezultat zmanjšanja prispevne stopnje za vse bi pomenil večje dobičke nekaterih podjetij, hkrati pa bi bilo treba zaradi povečane obremenitve proračuna zvišati tudi davke, meni Semolič in dodaja, da bi z višjimi davki "račun plačal tisti, ki bi moral biti pomoči najbolj deležen". Prepričan je, da bi se s prenosom na proračun zmanjšala avtonomija teh blagajn. "Če so nekatere pravice vezane na proračun, bodo pri klestenju proračuna te pravice prve na udaru," opozarja.

Njegova bojazen izhaja iz podobnega ukrepa iz leta 1996, ko so prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcem znižali s 15,5 odstotka na 8,8 odstotka in hkrati uvedli zakon o davku na plačilno listo, ki naj bi bil začasen ukrep. S tem je proračun prevzel del financiranja, do takrat pa proračunskih sredstev za pokojninsko blagajno ni bilo treba. "Avtonomija teh blagajn je temelj socialne države," je prepričan Semolič.