Ste se kdaj vprašali, v kakšni stiski mora biti človek, ki mu zaradi bolezni odpoveduje srce, jetra ali drugi organi? Ste kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi lahko le nemočno čakali na čudež, ki bi vas rešil? "Dobil sem drugo življenje. Če ne bi bilo tega darovalca in njegove družine, ki je vedela za njegovo posmrtno željo po darovanju, danes ne bi stal pred vami,“ nam je pred jutrišnjim 4. evropskim dnevom darovanja organov in tkiv svojo zgodbo zaupal 36-letni Aleksander Lavrini.
'Življenje se mi je obrnilo na glavo'
Kot je dejal, se je njegovo življenje "obrnilo na glavo“ nekega septembrskega jutra, ko mu je nenadoma začelo zmanjkovati zraka. Diagnoza je bila pljučna embolija, čemur je sledila odpoved jeter. Potreboval je presaditev. "Jetra sem dobil od moškega darovalca iz Nemčije. Predstavljam si, da je bil to zagotovo dober človek, ker se sicer ne on in ne njegova družina ne bi odločili ta takšno dejanje,“ je bil prepričan naš sogovornik, ki pravi, da ni stvari, s katerimi bi lahko izrazil svojo hvaležnost. "Je samo beseda hvala, volja do življenja in cilj, da bom živel to življenje, ki mi je bilo podarjeno, polno in nesebično koristno,“ je zaključil.
"Nekomu bom s svojimi organi podarila življenje, ki se je meni izteklo … Je kaj večjega? Lepšega?“ o darovanju organov razmišlja priznana slovenska igralka Saša Pavček. Kot pravi, je lahko namreč že jutri sama tista, ki bo s hvaležnostjo in velikim olajšanjem sprejela dar sočloveka. "Bogati smo, ker živimo in pomagamo živeti drugim ... smo darovalci najvišjega – življenja,“ še pravi.
Slovenci bi darovali, a tega ne storimo
Le malokdo ve, da lahko po svoji smrti pomagamo ohraniti življenje tudi do sedmim ljudem, ki so kritično bolni, pravi Danica Avsec, direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv. Kot pravi, je zadnja raziskava, opravljena jeseni leta 2010, pokazala, da bi svoje organe darovalo 64 odstotkov, le dva odstotka vprašanih pa tega ne bi storilo. Devet odstotkov ljudi o tem še ni nikoli razmišljalo, 25 odstotkov pa je neopredeljenih. Kot pravi, je žalostno dejstvo, da je v Sloveniji le 0,2 odstotka prebivalcev pravih darovalcev. Ljudje se po njenih besedah za darovanje ne odločajo predvsem zaradi pomanjkljivih informacij ter strahu pred zlorabo. "Ta strah je odveč in je ravno tako posledica nezadostnega iformiranja,“ meni in dodaja, da ima Slovenija že več kot deset let zelo urejen sistem darovanja, ki zagotavlja sledljivost in transparentnost. V tem času je svoje telo za odvzem darovalo 385 umrlih, s čimer so pridobili 1.353 organov, ki so rešili življenja tako številnim Slovencem, kot tudi ostalim bolnikom s področja Eurotransplanta.
Sicer imamo po njenih besedah pri nas izjemno dobre pogoje za presajanje organov, saj zahteve nove lanske evropske direktive izpolnjujemo že praktično vse od leta 2000. Najbolj pogoste so presaditve ledvic, saj jih presadijo kar petkrat več od evropskega povprečja. Lansko leto so jih presadili 61, pri čemer je čakalna doba, sicer odvisna od primera do primera, v povprečju 1,4 leta. Kot je še dejala Avsecova, so pri presaditvi srca roki krajši, saj lahko znašajo le nekaj tednov, morda celo dnevov. Lani so tako presadili še 19 src, 23 jeter, 3 pljuča ter trebušno slinavko.
V soboto vabljeni k sodelovanju
Da bi razblinili slovensko skeptičnost ter ljudi prepričali v ta velikosrčna in humana dejanja, jutri, na evropski dan darovanja, zavod Slovenija - transplant prireja številna predavanja ter razprave, tisti, ki bi se radi tudi malo razgibali, pa se lahko dopoldne ob 11. uri v ljubljanskem parku Tivoli udeležijo 8-kilometrskega teka ali 2-kilometrske hoje. Direktorica zavoda Danica Avsec bo skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem zasadila drevo življenja, za glasbeno popestritev pa bo poskrbel raper Zlatko. Ob 16. uri bo za vse pokojne darovalce ter njihove družine v ljubljanski stolnici sledila še slovesna zahvalna maša.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.