Mezek: Dlje ko bomo odlašali z rešitvijo bolnišnic, več denarja bo potrebnega

Vlada je danes podprla analizo o vzrokih za primanjkljaje bolnišnic, prav tako je soglasno sprejela sklep, da bo ministrstvo do konca avgusta pripravilo oz. da bo vlada sprejela načrt ukrepov za finančno in poslovno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov ter za poplačilo zapadlih obveznosti, je povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Zneska, koliko bo potrebno za stabilizacijo poslovanja bolnišnic, ministrica za zdravje po današnji seji vlade ni navedla. Je pa dejala, da je iz analize razvidno, da bodo imele bolnišnice ob koncu leta za okoli 200 milijonov evrov neporavnanih obveznosti.

Kolar Celarčeva noče špekulirati in ugotavljati, od kje bo vlada vzela denar za pomoč bolnišnicam. "To bo v sklopu teh ukrepov in tudi vlada bo poiskala vire," je dejala.

Z ministrstvom za finance bodo nadaljevali z iskanjem rešitev in kompromisov v naslednjem tednu, Kolar Celarčeva pa je prepričana, "da bomo za to našli rešitev, saj je nujno potrebna".

Tako verjame, da bodo septembra že imeli sprejet načrt za reševanje finančne zagate bolnišnic in denar za poplačilo vsaj tistih najbolj kritičnih obveznosti oz. bo zahtevala, da bodo septembra vsaj začeli izvajati te ukrepe.

Ministrica je dejala, da finančnemu ministrstvu še niso mogli posredovati želenih konkretnih računovodskih in finančnih podatkov o poslovanju bolnišnic, ampak jih bodo posredovali takoj, ko jih bodo prejeli od bolnišnic in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po njenih besedah gre za podatke o roku zapadlosti obveznosti bolnišnic, za združevanje podatkov po obveznostih glede na posamezne dobavitelje itd.

Pojasnila je, da želijo skupaj celovito reševati probleme bolnišnic, ki so nastale v preteklih letih. Po ministričinih besedah je slabo finančno stanje slovenskih bolnišnic posledica ne dovolj premišljenih in neselektivnih varčevalnih ukrepov v preteklosti. Ob začetku mandata te vlade so imele bolnišnice skupaj za 132 milijonov evrov akumuliranih izgub in nekaj manj kot 100 milijonov evrov neporavnanih obveznosti.

V letu 2015 so sicer poslovale razmeroma dobro, ker so se prispevki v zdravstveno blagajno povečevali, kar je pomenilo zadosti prihodkov za tekoče pozitivno poslovanje. A so se lani in letos pogoji poslabšali, saj "ni bilo možnosti niti začasno dvigniti cen zdravstvenih storitev", poleg tega so se lani in v prvih petih letošnjih mesecih povečala izplačila za nadomestila bolniških, daljših kot 30 dni, za 76 milijonov evrov.

Poleg tega ima zdravstvena blagajna za 124 milijonov evrov neporavnanih zapadlih prispevkov, izvajalci pa od leta 2010 do leta 2016 niso dobili plačanih za okoli 580 milijonov evrov storitev, ki so jih opravili.

Dejala je tudi, da imajo danes bolnišnice za okoli 10 milijonov evrov kratkoročnih posojil pri državni zakladnici, s čimer rešujejo likvidnostne težave. Pred nekaj dnevi je podpisala soglasja pod zahteve za nekaj dodatnih posojil bolnišnicam. Komisija pri ministrstvu za finance, ki o tem odloča, bo odločitev predvidoma sprejela v avgustu, Kolar Celarčeva pa pričakuje "pozitiven pristop ministrstva za finance".

Glede vladnega sklepa, da bodo podaljšali rok za pripojitev Bolnišnice Topolšica k celjski bolnišnici do konca leta, pa je dejala, da so se za to odločili, ker gre za zahteven projekt in je treba pravilno izvesti vse potrebne korake. "Da bi odstopili od tega projekta, pa nikakor ne drži," je zatrdila.

Mezek: Dlje ko bomo odlašali z rešitvijo bolnišnic, več denarja bo potrebnega

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek opozarja, da bolj kot se bo odlašalo z rešitvijo finančnega problema bolnišnic, več dodatnih sredstev bo potrebnih za zagotovitev delovanja sistema. Zdravstveni zavodi ne pričakujejo nič dodatnega denarja, le tisto, kar jim je bilo odvzeto v času krize, je dodal.

Vlada namreč danes ni odločila o konkretnih sredstvih za iskanje finančnih težav bolnišnic, pač pa so sprejeli sklep, da bo ministrstvo do konca avgusta pripravilo oz. da bo vlada sprejela načrt ukrepov za finančno in poslovno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov ter za poplačilo zapadlih obveznosti.

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so razočarani nad takim odnosom vlade do zdravstva, je v odzivu povedal Mezek. Opozoril je, da se zaradi likvidnostih težav pri državni zakladnici zadolžuje vse več bolnišnic, zdaj so dodatno posojilo zahtevale še štiri bolnišnice. Tudi ostale bolnišnice, ki še nimajo posojil, so po Mezkovih navedbah tik pred tem, da zaprosijo za posojilo.

"Zdravstveni zavodi ne pričakujejo nič dodatnega denarja, le tisto, kar jim je bilo odvzeto v času krize in kar jim ni bilo priznano kljub jasnim zakonskim določilom o oblikovanju cene zdravstvene storitve. Ve se, kakšna je struktura cene, da so njen pomemben delež stroški dela," je dejal in opozoril, da so morali zdravstveni zavodi svojim zaposlenim po ukinitvi zakona za uravnoteženje javnih financ priznati napredovanja, izplačati so morali tretjo tranšo odprave plačnih nesorazmerij, dvignil se je DDV.

"Če to ni priznano v ceni, potem je jasno, da to najeda substanco bolnišnic in je njihova edina možnost, da se zadolžujejo, tudi tako, da ne plačujejo dobaviteljem," je dejal. Ta dolg presega že 150 milijonov evrov, poleg tega imajo bolnišnice še akumulirane izgube iz preteklih let.