Ob Tednu izbrisanih, ki poteka med 25. in 29. februarjem, v organizaciji Amnesty International Slovenije, Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, Mirovnega inštituta ter Socialnega centra Rog potekajo razna pričevanja, okrogle mize ter predstavitve tematskih publikacij. Za predstavnika Amnesty International Slovenije (AIS) Blaža Kovača "izbris in njegove posledice nedvomno predstavljajo izjemno hudo kršitev človekovih pravic".
Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je tudi poslalo poziv mednarodnim institucijam, ki se ukvarjajo s problemom izbrisanih v Sloveniji. V društvu so prepričani, da je njihovo edino upanje pritisk mednarodnih institucij, s pozivom pa želijo poudariti tudi, da je bila njihova močna podpora institucij doslej zaman in brez vsakega učinka.
AI: Izbrisani mečejo senco na Slovenijo
Mednarodna človekoljubna organizacija Amnesty International je danes ob 16. obletnici izbrisanih EU pozvala, naj zagotovi, da se bo slovenska vlada ustrezno soočila s tem problemom. "To stalno kršenje pravic tako velikega števila ljudi resnično meče senco na državo, ki trenutno vodi EU," so poudarili v uradu AI v Bruslju.
"Danes je 16. obletnica 'izbrisa' 18.305 oseb, ki so jih slovenske oblasti napravile 'nevidne' z nezakonito odstranitvijo iz nacionalnega registra oseb s stalnim prebivališčem," je opozorila AI. "Čas je, da slovenska vlada prizna in popravi te kršitve," je opozorila v. d. direktorja urada v Bruslju Natalia Alonso.
Umik zakona o izbrisanih
Ključni in nujni koraki za to so po mnenju AI: umakniti predlog ustavnega zakona o "izbrisanih", javno priznati zgodovinsko odgovornost za "izbris" kot nezakonito dejanje in kršitev človekovih pravic ter zagotoviti, da bodo vsi sprejeti ukrepi v skladu z odločitvami in mnenji slovenskega ustavnega sodišča in mednarodnih teles za človekove pravice.
"Pomanjkanje politične volje za rešitev tega problema postavlja pod vprašaj zavezanost Slovenije k spoštovanju človekovih pravic v ključnem trenutku predsedovanja EU. To je tudi kršitev samega bistva EU kot prostora svobode, pravice in varnosti," poudarjajo v organizaciji.
AI je na problem "izbrisanih" opozorila v pismu Svetu EU ter pozvala institucije EU in države članice, naj izpolnijo svojo kolektivno odgovornost za zaščito človekovih pravic na svojem ozemlju ter zagotovijo, da se bo slovenska vlada soočila s tem vztrajnim kršenjem človekovih pravic.
Žrtve še vedno trpijo za posledicami izbrisa, veliko jih nima zakonitega statusa znotraj ali zunaj Slovenije in nekateri so brez državljanstva. Prav tako je tem osebam otežen dostop do šolanja, stanovanja in zdravstvene oskrbe, opozarjajo v uradu AI za EU.
Grims: Krivice je treba popraviti
"V SDS smo in bomo vedno zagovarjali stališče, da če je bila komur koli strojena krivica, je to treba ugotoviti in popraviti. Nihče, ki se je zaračunal z slovensko samostojnostjo ali pa je sodeloval v napadih na Slovenijo, pa iz tega ne more imeti koristi," je na današnji novinarski konferenci dejal poslanec SDS Branko Grims.
Po Grimsovem mnenju je mogoče problem izbrisanih urediti le z ustavnim zakonom, saj omogoča individualno obravnavo, kar je v skladu z demokratičnimi načeli. "Ta namreč že od francoske revolucije naprej ne predvidevajo kolektivnega obravnavanja, ampak posamično obravnavo vsakega primera posebej," je dejal Grims.
Takšna ureditev bi bila po mnenju poslanca tudi v skladu s politično zapuščino preminulega predsednika Janeza Drnovška. "Upam samo, da bodo vsi tisti, ki v teh dneh tekmujejo, da bi se razglasili za pravne in politične naslednike Janeza Drnovška, pri obravnavi ustavnega zakona dokazali, da s tem mislijo resno in bodo zakon podprli," je dejal Grims.
Grims zavrnil očitke
Poslanec je na novinarski konferenci odgovoril tudi na nekatere očitke, ki jih je po njegovih besedah "mogoče na račun države slišati v javnosti". Tako je zavrnil navedbo, da je Slovenija brez kakršne koli pravne podlage izbrisala 18.305 ljudi. Kot je dejal, je takratno ravnanje države urejala takratna zakonodaja.
Prav tako absurdno je po mnenju Grimsa govoriti o tem, da je država izbris naredila "na skrivaj": "Kdor je doživel tiste čase, ve, da so bili v vseh javnih glasilih objavljeni celostranski oglasi, ki so ljudi pozivali, naj si uredijo svoj status. Vrteli so se telopi, takratni predsednik predsedstva Milan Kučan pa je imel na televiziji oseben nagovor, v katerem je vse prebivalce RS pozval, naj si uredijo status. Zato je govoriti, da se je karkoli zgodilo na skrivaj, absurdno."
Kot je znano, je vlada konec oktobra 2007 pripravila osnutek ustavnega zakona, s katerim si bodo lahko izbrisane osebe za nazaj uredile status. Z zakonom želi vlada urediti status oseb, državljanov drugih držav naslednic SFRJ, ki so na dan 23. decembra 1990 imele prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo. In sicer pod pogojem, da so že kdaj zaprosile za stalno prebivališče, pa jim to ni bilo odobreno.
Kot je ob predstavitvi predloga dejal minister za notranje zadeve Dragutin Mate, bodo vloge obravnavali posamično. Na podlagi predloga bodo prosilci lahko pridobili pravice za nazaj, vendar le od dneva, ko so prvič vložili takšno prošnjo. Zakonski predlog izključuje pravico do kakršnekoli odškodnine. Vlada je predvidela tudi možnost zavrnitve prošenj, in sicer v primeru pravnomočne obsodbe prosilca za določene vrste najhujših kaznivih dejanj, prav tako pravice iz zakona ne bodo mogli pridobiti bivši pripadniki JLA, ki se niso odzvali pozivom RS, naj prestopijo v teritorialno obrambo.
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) se je odzvalo na današnji zapis mednarodne humanitarne organizacije Amnesty International, da Slovenija v primeru t.i. izbrisanih krši človekove pravice. Kot navaja ministrstvo, Slovenija ravna po evropskih pravnih zgledih.
Na ministrstvu v odzivu na navedbe organizacije pojasnjujejo, da je Slovenija kot novonastala država ob osamosvojitvi leta 1991 morala "urediti svoje državljansko telo", zato je v okviru osamosvojitvene zakonodaje sprejela zakon o državljanstvu RS. Po tem zakonu si je lahko državljanstvo uredil vsak, ki je imel na dan 23. decembra 1990 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, kar je storilo 171.132 državljanov naslednic nekdanje SFRJ.
Tisti, ki se za to niso odločili, so lahko po navedbah MNZ zaprosili za dovoljenje za prebivanje na podlagi določb zakona o tujcih. Državljani, ki niso storili ne prvega ne drugega, so po navedbah MNZ ostali brez statusa in so bili preneseni v evidenco tujcev brez urejenega statusa. Pri tem po mnenju MNZ niso bile kršene človekove pravice, saj si je vsak tujec "dolžan urediti status v državi, v kateri prebiva".
Po navedbah MNZ je bilo kljub temu do danes sprejetih več popravkov zakonodaje, po katerih so tudi tisti, ki si statusa niso uredili, to še vedno lahko storili in to po bistveno ugodnejših pogojih. Slednje naj bi do danes večina tudi storila, odgovarjajo na notranjem ministrstvu.
Tako je po podatkih MNZ jeseni leta 2006 v registru oseb z neurejenim statusom ostalo le še 4090 oseb, pri čemer je za okoli 4000 oseb mogoče sklepati, da ne živijo več v Sloveniji. Po navedbah ministrstva na to kaže tudi podatek, da je od aprila 2003 do konec januarja letos vlogo za ureditev statusa podalo le 328 oseb.
Na ministrstvu še navajajo, da so za celovito ureditev vprašanja pripravili ustavni zakon, ki je po njihovem mnenju najprimernejši način za ureditev te problematike.
