Se Stritar vmešava v delo inšpektorjev?

Nekateri jedrski in sevalni strokovnjaki, zaposleni v URSJV, se iz strokovnih in moralnih razlogov že dalj časa ne strinjajo z načinom vodenja, odločitvami in dejanji direktorja Stritarja, so zapisali v sporočilu in dodali, da niso našli drugega (uspešnega) načina, da izrazijo svoje skrajno nezadovoljstvo, kot da o stanju na tem področju nadzora obvestijo slovenske medije.

Skrajno nedopustna se jim zdi stalna, od vseh v stroki relevantnih delavcev opažena popustljivost direktorja Stritarja do najpomembnejšega jedrskega objekta v Sloveniji, Nuklearne elektrarne Krško (NEK). To se kaže predvsem v tem, da direktor za medije izjavlja, da je prijave sodišču s strani inšpektorjev dovolil oziroma jih ne bi dovolil, čeprav bi inšpektor skladno z zakonskimi določili ugotovil, da mora tako ravnati. URSJV, ki naj bi bil neodvisni upravni organ, ki stalno neodvisno in strokovno preverja, ali upravljavec sevalnih in jedrskih objektov izvaja svojo odgovornost skladno z zakonskimi določili, izpade kot 'nebodigatreba', ki si prizadeva čim manj ovirati aktivnosti jedrskega objekta. Direktor URSJV si po njihovem mnenju očitno jemlje pravico odločanja, kateri primer bo poslan sodniku za prekrške in kateri ne. Oddelek za inšpekcijski nadzor, ki je del URSJV, je v celoti podrejen direktorjevim odločitvam in tako o neodvisnem nadzoru ne moremo govoriti, so zapisali in dodali, da so inšpektorji visoko usposobljeni strokovnjaki, ki zelo dobro premislijo, ali so ugotovitve primerne za ukrepanje ali ne. ''Nedopustna praksa je, da se direktor URSJV vidi kot zadnji razsodnik danega primera.''

Strokovnjaki za jedrsko in sevalno varnost zato pričakujejo, da pristojni organi takoj zagotovijo primerno in strokovno neodvisno vodstvo URSJV, najbolj neodvisno delovanje inšpekcije za jedrsko sevalno varnost in da zagotovijo in udejanijo delovanje URSJV skladno in v popolnosti z normativi, ki so praksa v veliki večini članic Evropske skupnosti.

Vodstvo URSJV trdi drugače

 Z URSJV so sporočili, da se vodstvo o delu na kolegijih vsak dan medsebojno informira in usklajuje. Hkrati obravnavajo vse tekoče probleme in se dogovarjajo o politiki uprave. Njihovo načelo je, da so vsi zavezanci enako obravnavani, nadzor nad njimi pa izvajajo sorazmerno glede na tveganje, ki ga za okolje in prebivalce predstavlja njihova dejavnost. V odgovoru so zapisali, da so v konkretnem inšpekcijskem nadzoru in izrekanju ukrepov inšpektorji uprave samostojni. "Pri zelo zahtevnih inšpekcijskih nadzorih se inšpektor posvetuje tudi s svojimi sodelavci, ki so strokovnjaki na področju določene inšpekcije in večkrat tudi z direktorjem, odločitev pa je še vedno na inšpektorju. To velja tudi v primerih, če se inšpektor odloči, da gre z zadevo do sodnika za prekrške," je vodstvo uprave zapisalo v odgovoru na naše novinarsko vprašanje.

Sicer zakon, kot so še dodali v odgovoru, predvideva, da inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku, dolžan pa je upoštevati navodila in usmeritve predstojnika oziroma nadrejenega. V okviru tovrstnih usmeritev vodstvo URSJV zagovarja dosledno uveljavljanje načela sorazmernosti, kar pomeni, da pri izbiri ukrepov inšpektor ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa, pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti pa mora inšpektor upoštevati težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno, v kolikšnem času lahko zavezanec ob dolžni skrbnosti odpravi nepravilnosti. Odgovor pa so končali s pojasnilom, da zakonskih načel nikakor ne gre enačiti z očitano popustljivostjo strankam, kot je tudi NEK, še najmanj pa na račun ogrožanja jedrske in sevalne varnosti.