Konec letošnjega aprila, ko smo že uživali spomladanski zrak, je Slovenijo zajela hladna fronta. Temperature so v dneh med 25. In 30. aprilom padle pod ledišče, nekje do -3 ali -4 stopinje Celzija, zapadla pa je tudi za ta čas presenetljiva količina snega. Sneženje je povzročilo prekinitve električnih vodov, tako da so ponekod ljudje ostali brez elektrike. Pod težo snega in ledu je padalo drevje, predvsem iz vzhodnega dela države so poročali, da je uničenih 90 odstotkov pridelkov ter več deset tisoč hektarjev nasadov sadja in vinogradov. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je tedaj ocenila, da je škoda največja na območju od Posavja prek Štajerske do Pomurja. Tam je bilo še za dve ali tri stopinje hladneje kot drugod, zato je svoje storila tudi zmrzal.
Že tedaj so ekipe, ki so ocenjevale škodo, napovedovale ogromno končno vsoto. Sprva so govorili o dobrih dveh milijonih evrov, a šele po umiritvi razmer se je pokazala realna slika. Ne dva milijona ali 23 milijonov, kot so nekaj dni kasneje ocenjevali pristojni, končna škoda na kmetijskih pridelkih in nasadih, s katero se je danes seznanila vlada, znaša debelih 44 milijonov evrov.
Vlada kmetom namenila 3,5 milijona evrov
DZ je sicer julija sprejel interventni zakon o ukrepih za odpravo posledic te pozebe, s katerim bo prizadetim kmetom iz proračunske rezerve namenjenih 3,5 milijona evrov. Po ocenah, ki jih je resorno ministrstvo imelo takrat, torej ob sprejemanju zakona, naj bi bilo škode za 23,6 milijona evrov, poškodovanih pa naj bi bilo 56.500 hektarjev površin.
Podobne spomladanske pozebe sicer Slovenija ne pomni več desetletij. Prišla je zelo pozno, ko so bile rastline, predvsem sadovnjaki in vinogradi, po toplem vremenu v marcu in aprilu že v pozni fazi rasti, prizadet pa je bil velik del Slovenije.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.