Pet dni pred napovedano stavko: pet sindikatov pričakuje ločene pogovore, Počivavškovi nadaljujejo pogajanja

Vladna pogajalska skupina in sindikati javnega sektorja so več kot dve uri porabili za pogovor o tem, kako se sploh pogajati. Nato je pet sindikatov, ki stavke napovedujejo v februarju in želijo ločena pogajanja, sestanek zapustilo. Vladna stran pa s skupino sindikatov, ki so stavko napovedali za 24. januar, nadaljuje pogovore.

Kot je pojasnil vodja vladne pogajalske skupine minister za javno upravo Boris Koprivnikar, so na sestanek vabili vse sindikate, ki so napovedali stavkovne aktivnosti.

"Danes smo ugotovili, kdo se je sploh pripravljen skupno pogajati in kdo zahteva ločena pogajanja," je dejal. Uvodni sestanek so nato zaključili in nadaljujejo pogovore s sindikati iz pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Zdaj naj bi prešli k vsebinskim vprašanjem in sindikatom predstavili, kakšna so vladna stališča glede njihovi stavkovnih zahtev.

Pet sindikatov, šolski sindikat Sviz, oba policijska sindikata, sindikat delavcev v zdravstveni negi ter sindikat zdravstva in socialnega varstva, ki so v februarju napovedali tri ločene stavke, pa je sestanek zapustilo.

Kot je pojasnil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, gre za različne stavkovne zahteve in v skladu s temi zahtevami se bodo pogajali. Pri tem je poudaril, da stavkovnih pogajanj ne gre povezovati s sklenitvijo sprememb kolektivnih pogodb, ampak je njihov cilj sklenitev stavkovnih sporazumov.

Počivavšek je medtem ponovil, da je stališče njihove koordinacije stavkovnih odborov jasno: o vprašanjih, ki zadevajo plače in enotni plačni sistem, se želijo pogajati za skupno mizo, ker je edino na ta način možno dogovor tudi realizirati s sklenitvijo ustreznih aneksov h kolektivnim pogodbam.

Vladna stran se je sicer s Svizom pred tednom dni že sestala. Štrukelj pa je danes dejal, da mu ni všeč ležernost, ki jo kaže vlada. "Ne želim prejudicirati, ampak tu kaže nekaj na taktiko vlade, da želi to skrajno situacijo na nek način zavlačevati, tako da bi se iztekla brez kakršnih koli resnih rezultatov. To bo zgolj prililo olja na ogenj in stopnjevalo, radikaliziralo zahteve, ki so zaenkrat opredeljene v teh stavkovnih zahtevah," je dejal.

Vodja vladne pogajalske skupine, minister Koprivnikar je še preden so sedli za skupno mizo sicer že večkrat poudaril, si na vladni strani želijo skupnih pogajanj z vsemi sindikati, ki so postavili stavkovne zahteve. A sindikatov k temu ne morejo prisiliti. S tistimi, ki zahtevajo ločena pogajanja, bodo ta potekala ločeno, a z isto vladno pogajalsko skupino, je napovedal.

Sviz je začetek stavke v vzgoji in izobraževanju napovedal za 14. februar. Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki se prav tako želita ločeno pogajati, začetek stavkovnih aktivnosti napovedujeta za 13. februar. Dan prej naj bi začeli stavkati policisti.

Že sredi prihodnjega tedna, 24. januarja, pa se obeta enodnevna opozorilna stavka, ki jo je napovedalo več sindikatov iz pogajalske skupine pod vodstvom Jakoba Počivavška. Hkrati s stavko sindikati ta dan napovedujejo tudi protestni shod pred vlado.

Še pred tem pa je potekal podpis aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, a za njegovo uveljavitev ni bilo dovolj podpisnikov.

Z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor bi na krovni ravni namreč lahko sklenili pogajanja o odpravi plačnih anomalij nad 26. plačnim razredom. A je predlog, ki jim ga je v podpis ponudila vlada, očitno za večino sindikatov nesprejemljiv, saj je k podpisu pristopilo le osem od 42 reprezentativnih sindikatov.

Kvorum večine sindikatov torej ni dosežen. Minister Koprivnikar je po podpisu dejal, da tudi glede doseganja drugega možnega kvoruma, doslej uporabljenega le v enem primeru, ni preveč optimističen.

Po drugem kvorumu bi morali podpisniki skupaj zastopati vsaj 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju iz vsaj štirih dejavnosti. Po ministrovih besedah lahko to ugotovijo le tako, da sindikate pozovejo, da jim pošljejo podpisane izjave, in nato preštejejo, ali zastopajo zadostno število javnih uslužbencev v vsaj štirih dejavnostih.

Koprivnikar pravi, da je glede na to, da so v usklajevanja vložili ogromno energije, nezadovoljen, da jim za tiste nad 26. plačnim razredom pogovorov o odpravi anomalij ni uspelo skleniti. Predvsem pa je nezadovoljen, ker zaposleni na delovnih mestih, kjer bi popravili uvrstitve, ne bodo deležni plač, za katere so se že dogovorili, vključno s poračunom od 1. oktobra.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Bojan Hribar je pojasnil, da so se sindikati konfederacije večinsko odločili za podpis. K podpisu bi po njegovi oceni pristopila tudi preostala dva sindikata iz njihove pogajalske skupine, če bi vladna stran na zadnjih pogajanjih na ravni dejavnosti pokazala malo več fleksibilnosti.

Kot je dejal, je zamujena priložnost, da bi v tem trenutku prišlo do realizacije ne le dviga orientacijskih delovnih mest, ki jih določa aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, ampak tudi v sedmih kolektivnih pogodbah dejavnosti, pri katerih je prišlo do parafiranja.

"Ker ta aneks ne bo začel veljati, tudi tista dogovorjena povečanja plač delovnih mest nad 26. plačnim razredom ne bodo stopila v veljavo," je dejal.

Uveljavitev aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor bi namreč omogočila podpis aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti. Skupaj pa je vlada za odpravo anomalij nad 26. plačnim razredom predvidela 8,4 milijona evrov.

O stavkovnih zahtevah sindikatov javnega sektorja tudi komisija za nadzor javnih financ

Pred napovedano stavko sindikatov javnega sektorja se je sestala tudi komisija DZ za nadzor javnih financ. Poslanci so v razpravi med drugim opozarjali na nesistemsko reševanje težav plačnega sistema v javnem sektorju. Komisija sklepa, s katerim bi pozvali vlado, naj jo sproti seznanja z aktivnostmi glede pogajanj z javnim sektorjem, ni sprejela.

Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki je zahtevala sklic seje, je uvodoma izpostavila, da je vlada uspela državo pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini naše države, čeprav ima z enotnim plačnim sistemom, znotraj katerega so bolj ali manj uspešno veslale vse vlade, bistveno olajšano pozicijo pri pogajanjih.

Bratuškova je vladi še očitala, da so v DZ prinesli proračun, ki je imel neusklajena sredstva za plače. Prepričana je tudi, da je lanski sporazum z zdravniki sprožil val stavkovnih zahtev. Dodaten razlog, do so javni uslužbenci nezadovoljni, je po njenem mnenju tudi dvig plače direktorjem javnih zavodov v zadnjih tednih.

Po besedah ministra Koprivnikarja ta trenutek nimamo nobene resne predlagane alternative enotnemu plačnemu sistemu. "Ne glede na ureditev distribucije plač se bomo vedno soočali s tem, koliko lahko dejansko namenimo za plače v javnem sektorju. Enotni plačni sistem ni sistem, ki ne bi prepoznaval zelo različnih specifik dela, saj imamo vrsto korektivov," je dejal Koprivnikar. Po ministrovem mnenju napovedane stavke sicer niso stavke za izpolnitev pravic delavcev, ampak so interesne stavke povezane z bližajočimi volitvami.

Zagotovil je še, da je vlada v nenehnem dialogu s sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij in postopni odpravi varčevalnih ukrepov. Zato tudi ne more razumeti, zakaj so sindikat stavko napovedali ravno sredi dialoga. Tudi Simon Zajc iz poslanskih vrst SMC je dejal, da bi bilo bolj smiselno, da bi se pogajanja naprej zaključila, šele nato bi stavkali. Poslanec SDS in predsednik komisije Andrej Šircelj, ki meni, da ob tako veliki stavki sindikatov javnega sektorja ne moremo imeti stabilnega političnega sistema, pa je izpostavil, da stalna pogajanja še ne pomenijo, da so se vlada in sindikati kaj uspeli dogovoriti.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman višine škode zaradi stavka ni mogla napovedati. Po njenih besedah je želja po sklenitvi dogovora iskrena na obeh straneh, želi pa si tudi nadaljevanje razumnega dialoga in postopnega razreševanja odprtih vprašanj. Vseh sindikalnih zahtev, ki po vladnih izračunih skupaj dosegajo 991 milijonov evrov, ni mogoče izpolniti, saj presegajo javnofinančni okvir. Na vladni strani se tudi nihče ne zavzema za razbitje enotnega plačnega sistema, a ta potrebuje prevetritev, je še dodala ministrica.

Dragan Matić (SMC) in Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) se ne strinjata s tem, da v državi vlada kaos, kar so v razpravi izpostavili nekateri poslanci, lahko pa stavke po mnenju Bizjak Mlakarjeve otežijo življenje posameznika. "Če bodo sindikati na dolgi rok izsiljevali, bodo najbolj škodili lastnemu članstvu. Ko bo nastopilo obdobje suhih krav, bo sledilo odpuščanje in drastično nižanje njihovih plač," je opozoril Matić.

Poslanec Anže Logar (SDS) je prepričan, da je za ministrom eden najlažjih mandatov, saj je s sproščanjem varčevalnih ukrepov "delil bonbončke", probleme reševal parcialno, sistemsko pa se ni lotil nobene stvari. Temu mnenju se je pridružil tudi Jernej Vrtovec (NSi), ki še meni, da bi za dvig plač v javnem sektorju morali razbremeniti gospodarstvo. V Levici stavko javnega sektorja razumejo kot upravičeno. "Kakovostna delovna mesta se vzpostavi z dobro plačo. Upamo, da bodo sindikati in ministrstvo najprej popravili najnižje plače," je dejal poslanec Levice Luka Mesec.