Slovenijo bo konec tedna zajelo močno deževje, zaradi česar obstaja nevarnost porasta hudournikov in večjih vodotokov, izključeni pa niso niti zemeljski plazovi, je povedal meteorolog Brane Gregorčič. Dodal je, da bodo na agenciji za okolje (ARSO) v petek najverjetneje izdali rdečo stopnjo opozorila.

Preberite navodila Uprave za reševanje, kako ravnati v primeru poplav.

Se bodo ponovili Železniki? (Foto: Dare Čekeliš)

Najhuje na zahodu države

Situacija je po besedah Gregorčiča videti zelo resna, primerljiva z lanskim božičem ali z naravno katastrofo v Železnikih in drugih krajih po Sloveniji pred tremi leti. Takrat je umrlo šest ljudi. Najhuje bo na zahodu države, vodotoki pa bodo močneje narasli tudi drugod po državi.

Največ dežja bo padlo v noči na soboto in nato spet v noči na nedeljo. V tem času pričakujejo močan porast in poplavljanje vodotokov, zlasti v Posočju, na območju Vipavske doline, na območju Bohinja, na širšem obalnem območju in na območju Notranjske. Lahko se pojavijo tudi hudourniški izbruhi in zemeljski plazovi.

Posočje najbolj na udaru

Najhuje bo v Podsočju, napovedujejo vremenoslovci. (Foto: Danijela Levpušček)

Najhuje bo v zahodni polovici Slovenije, najbolj na udaru pa bo Posočje. V Posočju oziroma v goratih predelih severozahodne Slovenije bo v tem času predvidoma padlo od 250 do 350 litrov dežja na kvadratni meter. Veliko dežja bo padlo tudi drugod – v zahodni, severni, južni in osrednji Sloveniji od 80 do 150 litrov na kvadratni meter, lokalno predvsem ponekod v zahodnem in severnem delu države tudi več, v vzhodnem delu države pa od 40 do 70 litrov na kvadratni meter.

Zaščita je najprej odgovornost občin in šele nato države

V Sloveniji poplave ogrožajo več kot 300 tisoč hektarov površin ali 15 odstotkov vsega ozemlja države. Največ poplavnih območij je v razširjenih delih dolin, zelo so ogrožena tudi območja vzdolž hudourniških rek in potokov. Manj obsežne so poplave, ki nastanejo zaradi plimovanja morja ter kraške poplave.

Poplave se najpogosteje pojavljajo v jesenskem in spomladanskem času, ko so tla že zelo namočena, zamrznjena ali kjer so po svoji geološki sestavi slabo propustna. Ločiti pa moramo običajne in redne poplave, ki se pojavljajo skoraj vsako leto, poplave s povratno dobo od 10 do 20 let in katastrofalne poplave s povratno dobo 100 in več let, tako imenovane katastrofalne poplave, opozarjajo na Upravi za zaščito in reševanje. Preprečiti jih ne moremo, lahko pa omilimo njihove posledice. V ta namen ima Slovenija izdelan načrt ukrepanja.

Za zaščito, reševanje in pomoč ob poplavah so neposredno odgovorne občine, država pa sodeluje le, če same tega ne zmorejo. V državni pristojnosti je tudi odločanje o potrebi po mednarodni pomoči.