Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da po svetu nastajajo številne pobude za zmanjšanje količine hrane med odpadki. Po podatkih OZN za prehrano in kmetijstvo v svetu vsako leto odvržemo 1,3 milijarde ton živil oziroma tretjino vse pridelane hrane, po drugi strani pa je že 1,02 milijarde ljudi, ki trpijo zaradi lakote ali podhranjenosti.
Za Slovenijo povsem natančnega podatka sicer ni, obstajajo pa ocene, ki pravijo, da glede na količino bioloških odpadkov Slovenci v smeti vržemo kar 30 odstotkov hrane. Okoljsko ministrstvo se je zato po vzoru tujih kolegov lotilo projekta Naj hrana ne postane odpadek.
Tanja Gomišček z ministrstva za okolje je v oddaji 24UR OB ENIH povedala, da so v sodelovanju z mariborsko fakulteto za organizacijske vede opravili anketo o navadah ljudi v gospodinjstvih. Anketa je še odprta in je na voljo na spletni strani ministrstva, dosedanji rezultati pa kažejo, da Slovenci največkrat zavržemo kruh, sadje in svežo zelenjavo.
Gomiščkova je povedala, da je rešitev v ozaveščanju in vzgoji, predvsem otrok in mladine, saj je zakonsko to področje težko urediti. Ne morejo namreč zakonsko odrediti, da nekdo ne sme puščati hrane na krožniku ali pa da ne sme prekomerno nakupovati.
Na ministrstvu sicer pravijo, da je poleg najresneje etične dimenzije tolikšna količina hrane v odpadkih tudi resen okoljski problem. Pri odlaganju hrane na odlagališča nastaja metan (toplogredni plin), odlagališča pa so tretji največji izvor antropogenega metana v svetovnem merilu.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.