'Še enkrat bomo poskusili čez tri leta'

Poslanec Samo Bevk, eden od idejnih vodij projekta Živo srebro in srebro: Almaden in Idrija s San Luis Potosijem, ni izgubil upanja glede uvrstitve projekta na Unescov seznam svetovne dediščine. Slovensko-špansko-mehiški nominaciji namreč v nedeljo ni uspela uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine.

Kot je povedal Bevk, je s projektom vsekakor treba nadaljevati, vprašanje je le, v kakšni sestavi. Leta 2006, ko se je začela zgodba s skupno prijavo rudnikov živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine, je bil sprva v igri tudi Peru z rudnikom v Huancavelici, a je pozneje od kandidature odstopil.

Dosje je bil tako narejen le s temi tremi državami, Slovenijo, Španijo in Mehiko, ki so kandidirale že dvakrat in obakrat za en glas zgrešile vpis na seznam. Morda je zdaj spet nastopil čas, da se k sodelovanju še enkrat povabi Peru ali katerega drugega partnerja. To je stvar premisleka, je dejal Bevk.

Tako lani na zasedanju Unescovega Odbora za svetovno dediščino v Sevilli kot tokrat v brazilski prestolnici Brasilia je svetovalni organ Unesca ICOMOS ocenil izjemno univerzalno vrednost za Idrijo in španski Almaden, ki jo za vpis na seznam svetovne dediščine zahteva Konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini.

Že lani so ocenili, da mehiški San Luis Potosi ne izpolnjuje kriterijev konvencije. Mehičani so svoj dosje od lani sicer popravili, a, tako Bevk, ne dovolj prepričljivo, da bi skupna kandidatura dobila še en glas več, kolikor jih je ločil od vpisa na Unescov seznam. Če mehiška stran tudi v prihodnje ne bo znala dovolj dobro utemeljiti svojega dela kandidature, je nadaljnje sodelovanje vprašljivo.

Idrija je bila kot samostojna enota na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine uvrščena že leta 1995, a takrat se, kot je dejal Bevk, "na stvari ni delalo dovolj resno". Pospešek je zato kandidatura dobila leta 2006, ko je Španija predlagala skupni nastop. Bevk meni, da ima Idrija s skupno kandidaturo kljub vsemu več možnosti za uvrstitev na seznam.