Sploh še imamo socialno državo?

Brezposelni, ki so se po uveljavitvi pokojninske reforme in podražitvi odjavili iz obveznega pokojninskega zavarovanja, imajo le še danes čas za vnovično prijavo in ureditev statusa. Nižja premija in postopen dvig le-te bosta veljala za tiste brezposelne, ki so bili na zadnji dan lanskega leta prostovoljno vključeni v pokojninsko zavarovanje. Vsi drugi bodo morali zavarovanje kriti po novem zakonu, kar pomeni, da bo zanje zavarovanje dražje.

O prostovoljnem pokojninskem zavarovanju za brezposelne smo zadnji mesec veliko pisali. Po prvi pritožbi zavarovancev je zakonodajalec popravil zakon tako, da je za vse že zavarovane uvedel postopen dvig premije, pred nekaj tedni pa je popravil še diskriminacijo glede različne šifre, pod katero so bili brezposelni prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. A brezposelni zavarovanci pred in po sprejetju pokojninske reforme še vedno niso v enakopravnem položaju, saj nekateri za zavarovanje plačujejo 59 evrov (za ožji obseg pravic) in 110 evrov (za širši obseg), drugi pa kar 190 evrov (za širši obseg, saj ožjega obsega ni več).

'Država ni ne pravna in ne pravična'

To pa je sprožilo precej nejevolje med brezposelnimi zavarovanci, ki so že tako najbolj ranljiva skupina. Naša bralka, ki je poskušala zavarovanje urediti za nazaj, saj se je zaradi podražitve premije morala na začetku leta odjaviti iz zavarovanja, je upravičeno jezna, saj so ji na Zavodu za pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) dejali, da se ne more zavarovati za nižjo premijo, kljub temu da je bila 31. 12. 2012 brezposelna in vključena v zavarovanje. Ker je prejemala nadomestilo za brezposelnost, je bila v pokojninsko zavarovanje vključena, a ne prostovoljno, saj je zanjo zavarovanje plačeval zavod. "Meni, kot brezposelni osebi, ki sem bila prijavljena na zavodu dne 31. 12. 2012, ne pripadajo iste pravice, hkrati pa mi je bila kršena tudi možnost odločanja, saj z nadomestilom za brezposelnost nisem imela možnosti samoodločanja glede prostovoljnega plačila zavarovanja," opozarja bralka in dodaja: "S tega vidika ta država ni ne pravna in ne pravična. Spet se breme krize lomi ravno na sloju, ki je do sedaj že največ prispeval, saj je ostal brez sredstev za preživetje."

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da je takšen zakon. "Z novelo ZPIZ-2A se uvaja prehodno obdobje za prostovoljno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za ožji obseg za vse osebe, ki so to pravico imele na dan 31. 12. 2012. Se pravi, da se za ožji obseg lahko zavarujejo samo osebe, ki so bile na dan 31. 12. 2012 brezposelne (prijavljene na ZRSZ) in prostovoljno vključene v obvezno pokojninsko zavarovanje, tako da se jim na ta način s prehodnim obdobjem do leta 2020 varuje pravica do vključitve za ožji obseg pravic," zakon tolmačijo na ministrstvu in dodajajo: "Osebe, ki so bile na dan 31. 12. 2012 brezposelne in so prejemale nadomestilo za brezposelnost, so bile na tej podlagi obvezno vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje."

To pa pomeni, da bo naša bralka in vsi brezposelni, ki so prejemali nadomestilo za brezposelnost, morali za prostovoljno pokojninsko zavarovanje mesečno plačati kar 190 evrov, medtem ko bodo brezposelni, ki so bili v prostovoljno pokojninsko zavarovanje vključeni pred pokojninsko reformo za zavarovanje mesečno plačevali 59 evrov. Razlika bode v oči in marsikdo se upravičeno sprašuje, kje so zdaj enake možnosti za vse, za kar naj bi si prizadevali na ministrstvu. "Da se breme za prispevek za pokojnino poveča kar za 300 odstotkov, je res pravo norčevanje iz socialne države," je ogorčena naša bralka.

Od januarja dalje zavarovanja za ožji obseg pravic ni več

"Razlike izhajajo iz same narave vključenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Potrebno je poudariti, da se je bilo mogoče po ZPIZ-1 v okviru prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključiti za ožji ali širši obseg. Osebe, ki so se odločile za vključitev po ožjem obsegu, skladno z osmim odstavkom 34. člena ZPIZ-1, ob upokojitvi niso imele pravice do delne pokojnine, odmere pokojnine od najnižje pokojninske osnove, do odpravnine in oskrbnine, do varstvenega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do invalidnine, do pravic za primer invalidnosti, razen do invalidske pokojnine in do dodatka za rekreacijo. Posamezniki, ki so bili brezposelni in so prejemali nadomestilo, so bili obvezno zavarovani v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za širši obseg pravic," odgovarjajo na ministrstvu.

Z letošnjim letom zavarovanja za ožji obseg pravic ni več, pojasnjujejo na ministrstvu, kar pomeni, da se vsi 'novi' zavarovanci zavarujejo za širši obseg pravic. "S sprejemom ZPIZ-2 se je možnost vključitve za ožji obseg ukinila, zato se morajo vsi posamezniki, ki prostovoljno vstopajo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 1. 1. 2013 vključiti za širši obseg pravic, kar posledično pomeni, da plačujejo tudi višji znesek."

Eni za širši obseg pravic plačajo 110, drugi pa 190 evrov

Če to drži, potem velja, da imajo brezposelni, ki so bili v prostovoljno pokojninsko zavarovanje vključeni konec lanskega leta, na položnici za ožji obseg pravic znesek 59 evrov, na položnici za širši obseg pravic pa 110 evrov. Znesek se jim bo postopno povečeval do leta 2020. To pa v neenakopraven položaj postavlja vse tiste 'nove' zavarovance, ki po pokojninski reformi nimajo več možnosti, da bi se zavarovali za ožji obseg pravic, za zavarovanje pa morajo mesečno plačati kar 190 evrov. Za isti obseg pravic in enake storitve morajo tako plačevati 80 evrov več.

Prostovoljno pokojninsko zavarovanje naj bi lansko leto plačevalo 23.223 oseb. Večinoma so to brezposelni, ki se odločijo, da bodo del svojih prihrankov porabili za plačilo prispevkov, študenti, ki v bori ponudbi delovnih mest nikakor ne pridejo do zaposlitve. Del denarja, ki ga zaslužijo preko študentskega dela, namenijo tudi za prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Ko je prišla novica o podražitvi, se je več kot 7000 oseb odjavilo iz zavarovanja. A to zagotovo ni končna številka.
Prispevka, ki se po novem obračuna na podlagi minimalne plače, si brezposelni pač ne bodo mogli več privoščiti. Sledile bodo odjave iz zavarovanja, kar bo povzročilo luknjo v pokojninski blagajni.

Zavarovance bodo prizadeli še t. i. malusi

Nekdanji minister za delo Andrej Vizjak je ob sprejetju zakonodaje dejal, da je nova pokojninska zakonodaja bolj pravična, saj sledi temu, da kolikor si plačeval v pokojninski sklad, toliko boš iz njega dobil. Na spletni strani predlagam.vladi.si pa je nekdo zapisal, da je to zavajanje. V primeru prostovoljnega pokojninskega zavarovanja za brezposelne osebe se takšna doba imenuje doba dokupa, za katero pa veljajo malusi, in sicer 0,3 odstotke za vsako leto take dobe oziroma največ do 5 let oziroma 18 odstotkov. Malusa tisti, ki so redno zaposleni in prejemajo minimalno plačo nimajo, opozarja bralec, pa čeprav so zneski vplačil enaki. Kako lahko nekdo potem trdi, da gre za bolj pravično zakonodajo, se sprašuje bralec, ki dodaja, da se mu ne zdi pošteno, da so prispevki, ki jih plačujejo kmetje v pokojninski sklad, ostali praktično nespremenjen tudi po sprejetju ZPIZ-2A. "Sprašujem se, kdo bo tu kril pravično razliko? Odmera višine prispevka za prostovoljno pokojninsko zavarovanje je diskriminatorna – in to dvakrat: prvič zaradi tega, ker zavezancem povečuje premijo, drugič pa jim še manjša pravice, ki izhajajo iz podlage višine vplačil pri odmeri pokojnine z malusi."

Vladi predlaga, da zmanjša prispevek za prostovoljno pokojninsko zavarovanje ali pa odpravi maluse in tako popravi krivico, ki jo je sprejela z novo pokojninsko zakonodajo.