Koalicija brez sprememb, SD na rehabilitacijo

Vodstvo SD se je danes sestalo na razširjeni seji predsedstva stranke. Vlada bo v prihodnosti nadaljevala s strukturnimi reformami, te spremembe pa je treba javnosti predstaviti na lahek in razumljiv način ter pojasniti, da jih vlada izvaja v skupno dobro države in ne v prid neke privilegirane skupine, je povedal premier in predsednik stranke Borut Pahor.

Kot je dejal Pahor, je zadovoljen z današnjo razpravo na klavzuri, ki je pokazala strinjanje v stranki za vztrajanje pri reformah, in tudi določeno točko kritičnosti, kje ljudje vlade niso uspeli razumeti pri izvajanju reform. Tako iz razprave ni razumel, da bi se stranka zaradi dosedanjega volumna reform in sprememb teh ustrašila in da "bi morali dati nogo na bremzo".

Koalicija brez sprememb, SD na rehabilitacijo

Tako napoveduje, da kot predsednik stranke in predsednik vlade ostaja zvest napovedim iz leta 2008. Ob tem vlado ocenjuje kot homogeno. Za homogenost koalicije pa si bo prizadeval tudi v naprej, sprememb v njeni sestavi ne načrtuje, je dejal.

Glavni tajnik SD Uroš Jauševec je napovedal "rehabilitacijo stranke". V stranki so po njegovih besedah zaradi tako intenzivnega obdobja izčrpani – to je prva klavzura po petih letih zaporednih volitev. Vseeno pa si bodo v stranki prizadevali, da bodo ljudje te reforme razumeli kot nujne.

O podrobnostih, kako se bodo v stranki lotili pojasnjevanja nujnosti reform, se še niso dogovarjali, bodo pa to storili v naslednjih dveh tednih, napoveduje Jauševec.

PS SD brez Magajne spet enotna

Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je dejal, da je poslanska skupina po odhodu Andreja Magajne enotna pri podpori vladnim reformam, pri podpori predsedniku vlade in vladi kot celoti. Koalicija v državnem zboru deluje, ta vlada in ministri pa imajo dovolj zaupanja, da njihove predlagane rešitve državni zbor tudi sprejme, poudarja Kontič.

O lokalnih volitvah po besedah Jauševca beseda ni tekla, bodo pa o tem razpravljali januarja na rednem predsedstvu stranke. Po besedah Pahorja pa beseda ni tekla niti o nekdanji vodji premierjevega kabineta Simoni Dimic.

Javnomnenjske raziskave le ''zrno soli''

Javnomnenjske raziskave – na eni izmed njih je SD zasedla tretje mesto – je po treba po Pahorjevem mnenju "jemati z zrnom soli". Sicer pa bi bilo po njegovem mnenju sramotno, če bi zaradi rezultatov javnomnenjskih anket spreminjal politiko. Zato poudarja, da ne bo pristal na to, da bo iz strahu pred nepopularnostjo, te ukrepe zaustavil. Kot pravi, tudi tej temi na klavzuri niso posvetili velike razprave.

Sicer pa Pahor svari, da kdor bo s prevelikimi pričakovanji prepričal ljudi na prihodnjih volitvah, bo zelo hitro velik poraženec, ker pričakovanj ne bo mogel izpolniti.

Tekavčičeva: Kdo drug bi učinkoviteje vodil vlado

Članica SD in ljubljanska mestna svetnica Metka Tekavčič pojasnjuje, da trenj znotraj stranke ni veliko. Glede njenega zadovoljstva s Pahorjem kot premierjem pa Tekavčičeva pravi: "Nikoli nisem rekla, da kdo ne bi mogel bolje voditi vlade kot Borut Pahor, zlasti ko govorimo o učinkovitosti." Ob tem pa je prepričana, da "Borut Pahor ni najslabši možni predsednik vlade". Verjame, da bi lahko kdo drug bolj učinkovito vodil vlado, o imenih pa ni želela govoriti.

Po mnenju Igorja Lukšiča ni nobenega razloga niti za razmislek, kaj šele za zamenjavo na čelu vlade.

Po besedah podpredsednika SD in ministra za promet Patricka Vlačiča v stranki veje optimizem. Seveda pa so javnomnenjske ankete po njegovih besedah relevantne. Tisti, ki se ob njih ne zamisli, je ohol, pravi Vlačič. Vendar pa so reforme po njegovem mnenju nujne. "Če jih nismo znali zmeraj na pravi način sporočiti, je treba to spremeniti, vendar moramo biti pozorni tudi na ostale, drobne stvari, ki ne spremljajo teh reform," je dejal.

Rekordno nizka javnomnenjska podpora

Vlada se sooča z rekordno nizko javnomnenjsko podporo in z opozicijskimi pozivi k predčasnim volitvam. A Pahor nizko podporo vladi povezuje prav z "nepriljubljenimi, a neizogibnimi reformami".

Zaradi njih bi utegnil, kot je povedal pred dnevi ob robu vrha zveze Nato v Lizboni, tudi izgubiti oblast. Poudarja pa, da je izvajanje teh reform ravnanje, vredno zaupanja, ki so ga dobili leta 2008. Sicer pa se vlada predčasnih volitev ne boji. Tako vsaj zatrjujejo v premierjevem kabinetu, kjer poudarjajo, da bodo "o njeni uspešnosti v vsakem primeru odločili volivci".

Z nekaj zgodovinske distance se bomo po Pahorjevem mnenju tega mandata, v katerem upa, da mu bo dovoljeno voditi vlado do konca leta 2012, spominjali kot "obdobja, ko smo v najbolj zgoščenem času izvedli največ najbolj zahtevnih reform".