Datum stavke bo znan na prvi šolski dan

Stavkovni odbor, ki ga je oblikovala pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Janeza Posedija, je danes sklenil, da bodo do 1. septembra določili datum izvedbe stavke in do 10. septembra dokončno oblikovali stavkovne zahteve. Ob tem pogajanj z vladno stranjo ne izključujejo, če bo ta izpolnila njihove zahteve.

Vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević je pojasnil, da so se v tem primeru pripravljeni pogajati, če pa bi se zadeve začele zapletati, bodo realizirali sklep stavkovnega odbora. Glede na "različna pravila igre" bodo posamezni sindikati o tem obvestili in povprašali tudi članstvo.

Posedijeva pogajalska skupina, ki vključuje 22 sindikatov, je v četrtek postavila tri pogoje za morebiten začetek pogajanj: sklep vlade, ki bo ministrici za javno upravo omogočal, da se pogaja tudi o vsoti, ki naj bi jo privarčevali; umik oznake interno z vladnih izhodišč; in umik dopolnila k 9. členu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanaša na položajni dodatek in je bil na predlog koalicijskih poslancev na matičnem parlamentarnem odboru vključen v zakon.

Sviz: Vlada naj umakne ultimat

Še pred tem pa je glavni odbor Sviza je na današnji izredni seji podprl stališče Konfederacije sindikatov javnega sektorja, da mora vlada umakniti ultimat glede znižanja plač. Svizovi predstavniki so dobili mandat za pogajanja o začasni odpovedi določenim pravicam, vendar ob zagotovilu vlade, da bodo te pravice povrnjene, ko bo gospodarska rast to omogočala.

Kot je na današnji novinarski konferenci ob robu seje glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) dejal njegov glavni tajnik Branimir Štrukelj, je socialni dialog med vlado in sindikati zdaj nujno potreben, na kar je opozoril tudi predsednik republike Danilo Türk.

Štrukelj sicer ni želel razkriti, kako naj bi vrnitev pravic, ki bi se jim utegnili začasno odreči, natančno izgledala. Kot je pojasnil, gre za del strategije sindikata pred pogajanji z vlado.

V Svizu stavko razumejo kot najmočnejše orožje delavcev, ki pa ga gre uporabiti le takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti oziroma ko so ogroženi "vitalni interesi zaposlenih". O stavki bodo tako v sindikatu odločali le, če bodo pogajanja neuspešna, odločitev o tem pa bo sprejeta na tajnem glasovanju celotnega članstva, pri čemer se mora za stavko opredeliti večina od vseh 40.000 članov sindikata. A če bo potrebno, bodo 1. septembra sporočili datum, ko bodo šli na ulice. "Mi smo se predvsem najprej pripravljeni pogajati. Ko bodo izčrpane vse možnosti na pogajanjih, da ne pridemo do sprejemljivega kompromisa, takrat se bo Sviz začel pripravljati na alternativno možnost, to je na odprt konflikt... Ko bo stavka v šolstvu razglašena, bo vstalo vse," je povedal Štrukelj.

Štrukelj je v zvezi z za četrtek napovedanim sestankom predsedstva Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki mu sam predseduje, izrazil pričakovanje, da bo vlada odgovorila na vprašanje, kako si predstavlja pravično razporeditev bremen za reševanje krize. "Zaenkrat vidimo samo, da hoče znižati plače javnim uslužbencem," je opozoril Štrukelj in ob tem naštel druge možnosti kot npr. višja obdavčitev najbogatejših slojev, gospodarnejše ravnanje z javnimi sredstvi v javnih razpisih, dodatne obdavčitve bank ter odpoved nakupu "vojaškega železja".

Prav tako Štrukelj opozarja na molčečnost vlade glede prispevka raznih državnih funkcionarjev k reševanju krize ter izpostavil "namig, da naj bi najodgovornejši v tej družbi že pravzaprav dovolj prispevali z lanskoletnim znižanjem plač za štiri odstotke". "Če je temu tako, potem seveda tu kakšne pravične razporeditve bremen ne bo mogoče vsiliti zaposlenim v javnem sektorju," napoveduje.

V ponedeljkovih izjavah finančnega ministra Franca Križaniča, da obstaja manevrski prostor, Štrukelj sicer vidi napoved, da bo vlada v četrtek odstopila od svojega ultimativnega stališča.