Veto, veto, veto, veto, veto

Državni svetniki so na današnjem zasedanju kot po tekočem traku sprejemali veto za vetom. Spodnesli so kar pet zakonov: zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, novelo zakona o kazenskem postopku, novelo kazenskega zakonika, novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in novelo zakona o gospodarskih družbah. O vseh bo moral državni zbor znova odločati, za njihovo sprejetje pa je zdaj potrebnih najmanj 46 glasov. Izredna seja bo najverjetneje sklicana že v nekaj dneh, saj so se poslanci dogovorili, da se zadnji mesec pred volitvami ne bodo sestajali. 

Odvzem nezakonito pridobljenega premoženja naletel na oviro v državnem svetu

Svetniki so veto na zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izglasovali s tesno večino – za jih je bilo 11, proti deset. Državni svetnik Mihael Jenčič je odločitev za veto utemeljil z besedami, da je zakon sicer politično všečen, strokovno pa izjemno vprašljiv. Opozoril je, da bo za uvedbo finančne preiskave zadostoval že najnižji možen standard, to je razlog za sum. To pomeni, da bo za uvedbo preiskave zadostovala že anonimna ovadba, je poudaril.

Po mnenju komisije za državno ureditev, ki je veto predlagala, zakon tudi nesorazmerno kriminalizira gospodarsko dejavnost, poleg tega pa izhaja iz predpostavke, da je celotno premoženje, ki ga je posameznik ustvaril, pridobil s kaznivimi dejanji.

Poslanec Zares Franco Juri, sicer prvopodpisani pod zakon, svetnikov ni uspel prepričati s svojimi argumenti. Poudaril je, da je odvzem nezakonito pridobljenega premoženja najbolj učinkovito sredstvo za boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu. Finančna preiskava je po njegovih besedah namenjena "velikim ribam", poleg tega pa je v zakonu toliko varovalk, da ni možnosti, da bi ga kdo zlorabil.

Tudi minister za pravosodje Aleš Zalar je opozoril, da bi veljal samo za najhujša kazniva dejanja in ne kar za vsa. Dodal pa je, da ta zakon že postaja "tiger s polomljenimi zobmi", saj so svetniki izglasovali veto na novelo kazenskega zakonika, s katero je tesno povezan.

Veto tudi zaradi ostrega kaznovanja spletnega piratstva

Veto na novelo kazenskega zakonika je predlagala skupina svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem. Ti so kritični do predvidenega zaostrovanja kaznivosti uporabe na internetu prosto dostopnih avtorsko zaščitenih datotek, predvsem filmov, glasbe in sorodnih produktov zabavne industrije ter računalniške programske opreme. Po njihovi oceni gre za znaten odmik nazaj v razvoju sodobnega urejanja avtorskih pravic na internetu. Predsednik državnega sveta  Blaž Kavčič pa je še dodal, da novela kazenskega zakonika prinaša amnestijo za vrsto "tajkunskih" kaznivih dejanj.

Zalar je državne svetnike opozoril, da novela kazenskega zakonika zasleduje več ciljev, na prvo mesto pa postavlja učinkovitejši pregon in sojenje v zadevah gospodarskega kriminala. Poleg tega varujejo otroke pred spolnim izkoriščanjem, poudarja. "Ali hočemo imeti učinkovit pregon gospodarskega kriminala ali ne, ali hočemo zaščititi naše otroke pred spolnimi zlorabami in izkoriščanjem ali ne," je dejal pred začetkom seje. Dodal je še, da bodo Slovenijo v primeru neuveljavitve zakonika doletele finančne sankcije Evropske komisije.

Svetnike je pozval, naj veta ne izglasujejo, saj gre za zelo resne stvari. Neuspešno. Za veto jih je namreč glasovalo 20, proti pa šest. 

Preveč ameriški? Veto!

Veto na novelo zakona o kazenskem postopku je prav tako vložila komisija za državno ureditev. Jenčič je opozoril na novost, ki jo prinaša zakon, predobravnavni narok, po katerem osumljenec nima pravice predlagati dokazov v svojo korist, poleg tega pa obdolženec ne more preklicati priznanja krivde. Zakonskemu predlogu očita, da se preveč zgleduje po ameriškem sistemu.

Zalarjev odgovor: predobravnavni narok pozna večina evropskih držav, obdolženec pa ima v njem ves čas zagotovljeno obvezno obrambo. Dodal je še, da ima Slovenija zelo visoke standarde pravic obdolžencev, ki se z omenjeno novelo prav nič ne znižujejo.

Zavrnil je tudi očitke, da gre za prenos ameriškega sodnega sistema. Pri nas se po njegovih besedah ne more zgoditi "Al Capone, ki bi priznal davčno utajo, da bi se izognil obtožbi za umor". 

A večine svetnikov ni prepričal, saj je za vložitev veta glasovalo 15 svetnikov, proti pa dva.

"Veto državnega sveta postavil pod vprašaj izvajanje reforme kazenskega pravosodja"

Na pravosodnem ministrstvu te odločitev državnega sveta obžalujejo. "S tem so državni svetniki postavili pod vprašaj zaključek in posledično izvajanje reforme kazenskega pravosodja, saj je celotni paket predlaganih zakonov tako prepleten, da so ukrepi za učinkovitejše delo pravosodnih organov v boju zoper gospodarski in organiziran kriminal lahko resnično učinkoviti samo ob uveljavitvi vseh treh zakonov,“ so zapisali v izjavi za javnost. Zaključili so z željo, da bodo poslanci tudi v drugo odločno podprli paket "protitajkunske zakonodaje" ter s tem omogočili "ustreznejšo zakonsko podlago za učinkovitejše delovanje pravosodnih organov v boju zoper gospodarski in organiziran kriminal“.

Ostro so se odzvali tudi iz Zares. "V Zaresu smo ogorčeni nad današnjimi odločitvami državnega sveta, da poskuša v času po razpustitvi državnega zbora preko odložilnega veta blokirati uveljavitev pomembnih zakonov, ki so bili podprti z veliko večino glasov poslank in poslancev,“ so sporočili. "Takšnemu podleganju različnim zainteresiranim lobijem se bomo uprli in v četrtek na kolegiju predsednika državnega zbora predlagali sklic izredne seje DZ za ponovno odločanje o teh zakonih,“ so še dodali.

Veto tudi na zakon o gospodarskih družbah

Svetniki so izglasovali tudi veto na novelo zakona o gospodarskih družbah, saj so ocenili, da je protiustavna in neprimerna. Menijo namreč, da posega v pravice do zasebne lastnine in svobodne izbire dejavnosti oz. poklica.

Novelo je pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS). Njen temeljni cilj je preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali člani poslovodstva ali nadzornega organa družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oz. so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem.

Kot je v imenu predlagateljev pojasnil državni svetnik Borut Meh, je zakon neprimeren in je posledica nefunkiconiranja pravosodnega sistema. Nekatere rešitve pa so po njegovi oceni protiustavne, saj poslovodnim delavcem in nadzornikom onemogočajo opravljati njihovo delo, čeprav jim ni bila dokazana nobena krivda.

Veto so izglasovali tudi na zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.

 Spremljajte 24ur.com na Facebooku.