Trditi, da nepravilnosti niso vplivale na izid, je nesmiselno; še posebej, ker je izid med dvema največjima strankama zelo tesen in ker se iz tujine pričakuje med 10.000 in 20.000 glasov, so v današnjem sporočilu zapisali v stranki SDS. Ob tem se sprašujejo, zakaj se morajo volivci v Ormožu in Mariboru podpisati v volilni imenik, v Ljubljani pa ne.

(Foto: Damjan Žibert)

Kot navajajo v stranki, sta volilni komisiji v volilnih enotah Ljubljana Center in Ljubljana Bežigrad s preglasovanjem zavrnili ugovora predstavnikov list kandidatov SDS, ki sta bila vložena, zato ker volilni komisiji volivcem nista omogočili lastnoročnega podpisa v volilni imenik pred izročitvijo glasovnice, kot to določa zakon. Odločitvi obeh komisij sta bili sprejeti z dvema glasovoma za in dvema glasovoma proti, v obeh primerih pa je odločil glas predsednika oziroma predsednice. Ob tem obe komisiji, kot navajajo v stranki, "priznavata, da je prišlo do nepravilnosti, hkrati pa sta s tesnim preglasovanjem odločili, da te nepravilnosti niso vplivale na rezultat volitev".

"Trditi, da te nepravilnosti niso vplivale na rezultat, je nesmiselno. Še posebej, ker je rezultat med dvema največjima strankama zelo tesen in ker se iz tujine pričakuje med 10.000 in 20.000 glasov. Ti glasovi bodo prešteti šele v ponedeljek," ugotavljajo v stranki.

Ob tem navajajo, da 71. člen zakona o volitvah v državni zbor določa, da predsednik ali član volilnega odbora po ugotovitvi istovetnosti volivca z osebnim dokumentom ali na drug način, obkroži zaporedno številko pred imenom volivca v volilnem imeniku, volivec pa se podpiše v za to namenjen prostor v volilnem imeniku. Predsednik ali član volilnega odbora volivcu, potem ko preveri, ali se je volivec podpisal na pravo mesto, izroči glasovnico. Če se volivec ne more podpisati zaradi telesne hibe ali drugega razloga ali če se noče podpisati, volilni odbor to posebej označi v volilnem imeniku

(Foto: POP TV)

"Omenjena zakonska določba je ključnega pomena, saj je njen namen preprečiti možne zlorabe, da se v volilni skrinjici ne bi znašli glasovi volivcev, ki v resnici sploh niso prišli na volišče. Povsod, kjer ni podpisov v volilnem imeniku, je za nazaj nemogoče preveriti korektnost glasovanja," so zapisali v stranki.

Ob tem dodajajo, da se bodo o morebitni uporabi nadaljnjih pravnih sredstev – mogoč je namreč ugovor ob potrjevanju mandatov v DZ in v primeru njegove zavrnitve še pritožba na ustavno sodišče – odločili po razglasitvi končnih neuradnih rezultatov naslednji teden.

"V interesu vseh državljank in državljanov je, da se odkrite napake na posamičnih voliščih čimprej popravijo in da z volilnih rezultatov odpade vsak najmanjši sum. Takšen kriterij je bil uporabljen celo po lokalnih volitvah v Izoli in Škofji Loki, kjer so volitve na nekaterih voliščih ponovili, razlogi za ponovitev pa niso bili nič bolj utemeljeni od trenutnih ugovorov SDS," so še zapisali v stranki.