VIDEO: Vsak po svoje razume razkrite dokumente

SDS je na svoji spletni strani objavila dokument, ki naj bi potrjeval, da je bil predsednik republike Danilo Türk sredi leta 1980 med desetimi posebej obveščenimi o bombnem napadu v avstrijskem Velikovcu. SDS je objavo dokumenta napovedala, potem ko je Türk javno zagotovil, da je bil o napadu obveščen le iz medijev.

Dokument je dopis takratnega Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje oziroma nekakšnega slovenskega zunanjega ministrstva, naslovljen pa je na večino najpomembnejših mož takratnega slovenskega vrha. Med naslovniki, ki so prejeli dokument, je naveden tudi Türk, ki je bil takrat predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri takratni Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL).

Türk: Gre za podtikanja

Predsednik Türk je znova zavrnil očitke, da bi bil o bombnem napadu v Velikovcu, ki se je zgodil 18. septembra 1979, neposredno obveščen. Dokument, ki so ga objavili v SDS, pa je nastal 1. julija 1980 in v njem ni bilo nič takega, kar ni pisalo že v medijih, je še dejal Türk. Dokument je bil namreč le zbirek informacij, ki so bile objavljene v medijih, je še dejal.

Predsednik države je spomnil še, da je leta 1975 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti iz tematike manjšin. Po tem pa so ga iz Socialistične zveze Slovenije povabili kot strokovnega sodelavca na komisijo za vprašanja manjšin. Konec leta 1979 pa je postal predsednik te komisije.

Glede zapiranja arhivov pa je Türk dejal, da sam nima nobenih zadržkov, da se dokumenti, ki se nanašajo na njega, pokažejo javnosti. Sicer pa je Türk dejal, da gre v primeru ravnanja stranke SDS za podtikanje.

Predsednik republike je še dejal, da predsednika SDS Janeza Janše zaradi izrečenih obtožb ne bo kazensko preganjal, saj ne verjame v kazenski pregon zaradi izrečenih besed v politiki in v medijih.

SDS vztraja, da Türk govori neresnice

Danes na tiskovni konferenci Türk ni več zanikal pristnosti dokumenta izpred 30 let, kot so to počeli nekateri njegovi zagovorniki iz stranke Zares v prejšnjih dneh, so v odzivu na predsednikov odziv zapisali v SDS.

Izjava predsednika Türka, da je objavljeni dokument nastal šele devet mesecev po atentatu, predsednika po navedbah SDS ne rešuje iz zanke, saj je lansko leto trdil, da o ozadjih tudi leta 2010 ne ve nič. To očitno ni res, saj dokument dokazuje, da je bil o ozadjih atentata obveščan že leta 1980, pravijo v SDS.

''Prav tako ni resnična njegova današnja trditev, da gre v prilogah objavljenega dokumenta zgolj za časopisne članke. Vsak si lahko na spletni strani SDS ogleda priloge in vidi, da so v njih tudi posebna poročila jugoslovanske ambasade, ki jih ni bilo v nobeni obliki možno prebrati ne v domačih ne v tujih medijih. Danilo Türk je bil torej od uradnih organov obveščan posebej in je sodil v skupino desetih najvišjih informacijsko privilegiranih političnih predstavnikov takratne Socialistične Republike Slovenije,'' so še zapisali.

''Predsednik Türk na današnji novinarski konferenci tudi ni več zanikal možnosti, da o atentatu v Velikovcu ni bral posebnih poročil Udbe. Za razliko od njegovih izjav v lanskem letu se je tokrat izgovarjal na časovno oddaljenost dogodka in slab spomin. Očitno predsednik ve, da obstajajo javnosti skriti najpomembnejši deli teh poročil in sklepamo lahko, da so ravno ti dokumenti zaradi protipravnega ravnanja direktorja SOVE od 4. 10. 2010 nedostopni javnosti,'' pravijo v SDS.

Danes so v SDS po njihovih lastnih navedbah zaman pričakovali poziv predsednika države k spoštovanju zakonitosti, torej poziv pristojnim, da nemudoma omogočijo državljanu Igorju Omerzi dostop do stare arhivske udbovske dokumentacije.

LDS: Arhivski dokument ne dokazuje, da je Türk lagal

V stranki LDS pa menijo, da dokument dokazuje samo to, da je bil fotokopiran, objavljen in izrabljen izključno z namenom blatenja predsednika države, ne dokazuje pa tega, kar trdijo v SDS.

Kot je v sporočilu za javnost zapisal vodja poslanskega kluba LDS Borut Sajovic, se dokument nanaša predvsem na informacije o poročanju avstrijskih medijev o eksploziji. Po mnenju LDS je zato dokument še eden od poskusov "netenja nezaupanja ljudi v vse institucije te države, namen takšnega ravnanja pa ni razkritje resnice, temveč slabitev politične konkurence na prihodnjih parlamentarnih in zlasti predsedniških volitvah".

Objava dokumenta po navedbah Sajovica razkriva tudi "debelost laži glede arhivov in arhivskega gradiva, s katerimi so pripadniki SDS vznemirjali slovensko javnost minuli teden". "S sinočnjim dejanjem dokazujejo, da so arhivi v veliki večini prosto dostopni, tisti del, ki pa je lahko škodljiv z vidika nacionalnih interesov, pa je smiselno, da ostane nerazkrit," je prepričan. Dodaja še, da bi se morala tudi odgovorna opozicija v tem času "ukvarjati predvsem s prihodnostjo države, zlasti njenega gospodarstva, namesto z manipulacijami in zavestnim zavajanjem".

Kaj menijo člani komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti?

Kaj se je zgodilo 18. septembra 1979?

18. septembra 1979 je v mestnem muzeju v Velikovcu na avstrijskem Koroškem odjeknila eksplozija, v kateri so bili trije ranjeni. Med ranjenimi sta bila tudi napadalca – 33-letni Luka Vidmar in 28-letna Martina Blaj. Slovenca sta v torbi v Domovinski muzej prinesla bombo. To je razneslo predčasno, v eksploziji pa sta bila huje ranjena Vidmar in en zaposleni v muzeju, Blajeva je po napadu lažje ranjena pobegnila, a so jo policisti ujeli. Domovinski muzej je bil v napadu zelo poškodovan.

Leta 1980 so Vidmarja in Blajevo na Dunaju obsodili na štiriletno zaporno kazen, po šestih mesecih zapora pa so ju avstrijske in jugoslovanske oblasti zamenjale za dva vohuna avstrijskih oboroženih sil, ki so ju zajeli v Jugoslaviji. Poleg napadalcev je v zaporu pristal tudi Ivan Mrelje, koroški Slovenec, ki je atentatorjema pomagal, med drugim tudi pri izdelavi posebnega zemljevida, na katerem so bile označene vse ustanove jugoslovanske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Slovenski politik Stane Kavčič, nosilec spomenice 1941 in med letoma 1967 in 1972 predsednik slovenske vlade, je v svojem dnevniku zapisal, da sta Blajeva in Vidmar, ki naj bi bil sodelavec Službe državne varnosti (SDV), napad izvršila prav na ukaz SDV, ki jo je tistega leta vodil Tomaž Ertl. SDV je svojo vpletenost v napad zanikala.

Teorije, ki so ostale zgolj teorije

V medijih so se in se še vedno pojavljajo različne špekulacije in teorije o tem, kdo je stal za napadi, a nobena od teh ni bila dokazana. Sprva so avstrijski mediji poročali, da naj bi bil atentat delo posebnih skupin znotraj slovenske manjšine, pozneje je prevladala teorija, da naj bi napad naročila jugoslovanska Udba.

Po seriji napadov so bili Koroški Slovenci še bolj na udaru, saj so se odnosi med državama zaostrili. Okrepila se je protimanjšinska politika, ki je skrčila pravice naše manjšine na Avstrijskem Koroškem.

Dokumentu priložena poročila veleposlaništva na Dunaju

Osnovnemu dokumentu so priložena poročila jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju. Poročila večinoma povzemajo avstrijske članke o bombnem napadu leta 1979, za katerim naj bi stala jugoslovanska tajna policija, izvedla pa sta ga njena sodelavca Martina Blaj in Luka Vidmar.

Revija Demokracija na svoji spletni strani piše, da so poročila zelo zgovorna. "Še posebej depeše jugoslovanske ambasade na Dunaju, ki poročajo neposredno s sojenja atentatorjema v Velikovcu Luki Vidmarju in Marini Blaj ter kažejo, da je avstrijsko sodišče na podlagi izpovedi Blajeve in ekspertize njenega lažnega potnega lista, ki je bil uradno izdan v Mariboru, natančno ugotovilo, da gre za akcijo Udbe," piše revija. Slednja tudi navaja številke škatel v Arhivu RS, v katerih je mogoče najti dokumente o delovanju Türkove komisije na SZDL.

Spodaj je pripet dokument, ki naj bi po mnenju stranke SDS dokazoval, da je bil Türk leta 1980 obveščen o bombnem napadu v Avstriji. V dokumentu je sicer zapisano, da naštetim pošiljajo informacije o sodnem procesu Vidmar – Blaj.

Opozarjamo, da dokument ni v celoti v slovenskem jeziku.