Šušteršič: V bankah prisotni malomarnost, neustrezno ravnanje in kazniva dejanja

Poslanci Pozitivne Slovenije in SD zahtevajo oceno ustavnosti in zakonitosti odlokov o upravljanju kapitalske naložbe države v NLB in NKBM. Menijo, da sta odloka v neskladju z ustavo. Kot pravi prvopodpisani pod zahtevo in vodja poslanske skupine SD Janko Veber so sodišču podali tudi predlog za začasno zadržanje obeh odlokov in predlog za prednostno obravnavo. "Odloka povzročata nejasnosti s svojo vsebino, DZ pa jemljeta pristojnosti, da odloča o najbolj pomembnih odločitvah," je izpostavil.

Vodja poslanske skupine PS Janko Möderndorfer je dodal, da je PS dodal podpise k temu predlogu zato, ker država nima strategije, kako bo ravnala z lastnim premoženjem.

Veber je spomnil, da odloka vladi omogočata, da sama brez vednosti DZ odloči, ali bo kapitalsko naložbo RS v obeh bankah prodala. "Omejitev je samo 25-odstotni delež plus ena delnica, ni pa omejitve za višino lastništva drugih delničarjev," je poudaril.

Po njegovih besedah omogočata tudi, da se vlada brez vednosti DZ sama odloči dokapitalizirati banki z državnimi sredstvi. "Obe odločitvi sta različni in imata ekonomske in socialne posledice," je opozoril.

Na vprašanje, zakaj so se za ta korak odločili zdaj, je Veber odgovoril, da je na tokratni seji DZ obravnaval predloga zakona o ustanovitvi slovenskega državnega holdinga, ki ima podobne določbe kot ta dva odloka. Predlog zakona sicer predvideva sprejetje strategije o upravljanju državnega premoženja, do takrat pa vlada po Vebrovih besedah ni nikomur odgovorna, kako bo ravnala s premoženjem. "Če bi sodišče razveljavilo ta dva odloka, bi bila to dobra osnova za to, da dokažemo, da moramo od vlade terjati odgovornost," je pojasnil Veber.

Kot je še napovedal, v SD predloga tega zakona ne bodo podprli, a upajo, da bo skozi razpravo prišlo do spoznanja, da je potreben dodaten premislek o tem, kako bo Slovenija ravnala z 12 do 13 milijardami evrov premoženja, ki naj bi ga imela.

Medtem bodo v PS po Möderndorferjevih navedbah počakali na konec razprave. Koalicija je napovedala, da bo med razpravo še vlagala dopolnila, zato ne bi delali prehitrih zaključkov, je dodal.

Koalicijske stranke so v večini kritične

Po prepričanju Andreja Širclja (SDS) je pravi namen opozicije, da se proces na področju bančništva zaustavi, ker se bo dalo ugotoviti, komu in kdaj so bila dana sporna posojila, še posebej, če so bila nezavarovana.

"Taki krediti bodo pod lučjo posebne presoje. Tu se vidi dvoličnost opozicije, ko na eni strani govori, da ni pravih ukrepov, na drugi pa si jih želi zaustaviti," je poudaril Šircelj.

Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je povedal, da vsebine ustavne presoje v stranki ne poznajo in se zato o njeni utemeljenosti težko izjasnijo. V DL sicer menijo, da odlok ni protiustaven in ne nezakonit. Prav tako Braniselj dvomi, da vlagatelji ustavne presoje poznajo inštitute, ki so bili s tem odlokom predlagani kot rešitev.

Poslanec SLS Roman Žveglič pa se je na ustavno presojo odzval z besedami "dobro jutro, opozicija". Po njegovih navedbah ima vsak pravico zahtevati ustavno presojo o določeni materiji, čeprav je po njegovem zelo nenavadno, da si vzameš nekaj mesecev časa, "zatem pa povsem naključno to sprožiš ravno v tednu, ko bo DZ odločal o sanaciji bančnega sistema".

V SLS od opozicije pričakujejo konkretnejše predloge za reševanje problemov, "ne pa nasprotovanje vsemu, kar diši po spremembi".

Vodja poslancev NSi Matej Tonin pa je pojasnil, da sta bila odloka sprejeta z namenom, da so se lahko banke dokapitalizirale, medtem ko opozicija to predstavlja kot odlok, s katerim bo lahko vlada mimo DZ privatizirala slovenske banke.

'Delamo v smeri ugotavljanja odgovornosti uprav in nadzornih svetov'

Ministrstvo za finance se zavzema za ugotavljanje odgovornosti uprav in nadzornih svetov za slabo poslovanje NLB in NKBM in v skladu s tem tudi ravna, je dejal resorni minister Janez Šušteršič.

Novim nadzornikom je bilo naloženo, da za nazaj pregledajo poslovanje, sume in izvršene revizije, ki bi lahko kazale na možnost določenih oškodovanj, ter o tem poročajo oz. morebitne sume "spravijo do nadzornih organov", je povedal minister Šušteršič.

Ministrstvo za finance pa je po Šušteršičevih besedah nekatere aktivnosti za ugotavljanje odgovornosti sprožilo tudi samo. Skupaj z ministrstvom za notranje zadeve je namreč ustanovilo posebno delovno skupino. V tej luči ugotavljajo, kje in do kakšnih kršitev bi lahko prihajalo in o tem obveščajo organe z ustreznimi pooblastili. Poleg tega je prišlo do zamenjav uprav in nadzornih svetov v bankah, je spomnil.

Šušteršič je izpostavil še, da je vlada pripravila predlog zakona o ukrepih države za krepitev stabilnosti bank. Ta predvideva ustanovitev posebne družbe, ki bo upravljala poseben sklad, na katerega se bodo iz bank prenesle slabe terjatve. Če se bodo pojavili razlogi, se bo tudi tu ugotavljala odgovornost za nenormalna poslovna tveganja, je napovedal.

Dodal je, da v bankah glede na današnje stanje v preteklosti ni bila prisotna le malomarnost, temveč tudi namerno neustrezno ravnanje in kazniva dejanja. Koliko je bilo tega, ni želel ocenjevati.

Opozoril je še, da ministrstvo ni pristojno za ugotavljanje odgovornosti Banke Slovenije, saj je ta ustanovljena z ustavo in ima zagotovljeno samostojnost.