Saša Einsiedler želi poljubček

Radijska in televizijska voditeljica ter mati petih otrok Saša Einsiedler je dejala, da se v časih naglice in hitenja za uspehi še bolj zaveda privilegija velike družine: "Vsakič znova, ko se soočam z raznimi izzivi, ki mi jih postavlja življenje, se vedno skušam odločati z mislijo, da sem najprej mama in šele potem vse ostalo." Sicer pa jo osrečuje tudi delo in je lahko boljša mama, če je "izpolnjena na vseh življenjskih področjih". "Kljub temu da je v današnjem času težko imeti toliko otrok, je ravno zaradi časa, v katerem živimo, to še ena dodatna sreča oziroma zadovoljstvo, ker lahko gledaš okrog sebe ljudi, ki so ostali brez vrednot, brez notranjega miru, brez osebne sreče v tej naglici in v hitenju za tako imenovanim uspehom," meni. ''Ker je takšnih ljudi okoli mene zelo veliko, se še bolj zavedam privilegija, da smo velika družina. Čeprav velikokrat zgleda, da je to samo eno breme ali pa celo nadloga, temu zagotovo ni tako," zatrjuje.

"Velikokrat naletim na to, da so ljudje začudeni, kako to, da imam pet otrok. Tudi sama sebi se včasih začudim, ker si nisem nikoli mislila, da bom imela tako veliko družino," pravi Einsiedlerjeva. Zadnje čase je opazila, "da imajo nekateri ljudje do velikih družin zelo odklonilen odnos". Po njenih besedah imajo namreč "občutek, da imamo starši z veliko otroki otroke samo zaradi bonitet, ki jih velika družina prinese, in so prepričani, da smo zažiralci države". Tak odnos ljudi jo boli in zelo moti. Ob materinskem dnevu, ki ga v družini sicer posebej ne praznujejo, bo, kot je dejala, zelo vesela, če bo ta dan "od otrok dobila še kak objemček in poljubček več" ali pa "kakšen lep stavek, kot je mamica, rada te imam". To bo "največja nagrada za trud in za materinstvo".

Matere vse starejše

Kot so zapisali na spletnih straneh Statističnega urada RS (Surs), je bilo v Sloveniji ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 632.197 mater, danes pa jih po njihovih ocenah pri nas živi okrog 670.000. Dve tretjini živita skupaj z vsaj enim od svojih otrok, skoraj tretjina pa jih z vsaj enim otrokom, starejšim od 25 let. V praksi to pomeni, da otroci vedno pozneje zapuščajo svojo prvotno družino. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka leta 2007 je bila sicer 28,2 leta, kar je doslej najvišja starost žensk ob rojstvu prvega otroka. Odlaganje materinstva v poznejša leta se vsaj do leta 2007 še ni ustavilo. Sredi sedemdesetih let preteklega stoletja so bile ženske, ki so prvič rodile, v povprečju stare manj kot 23 let. V začetku šestdesetih let pa so v tej starosti v povprečju rodile že drugega otroka. Odlaganje rojstva je po njihovih ocenah posledica podaljševanja šolanja, visoke stopnje zaposlenosti žensk in spremenjenih družbenih norm.

'Mati, hvala ti'

Materinski dan je za kristjane praznik Marijinega oznanjenja. V ZDA ga praznujejo od leta 1910, v Evropi pa so ga po prvi svetovni vojni praznovali ob različnih dnevih. V večini evropskih držav so zanj najprej določili 15. maj, danes pa ga praznujemo 25. marca. Kot so pojasnili na Slovenski škofovski konferenci (SŠK), se pri nas materinski dan po drugi svetovni vojni zaradi praznovanja mednarodnega dneva žena 8. marca in povezave s krščansko vsebino praviloma ni praznoval. Svoj prostor v javnem življenju je začel vnovič dobivati v devetdesetih letih preteklega stoletja. Sicer pa v Katoliški cerkvi na ta dan, natančno devet mesecev pred božičem, obeležujejo praznik angelovega oznanila Mariji, da bo rodila Božjega sina. Kot menijo na SŠK, je bistveni poudarek dneva na vzgoji za kakovostne medgeneracijske odnose in osveščanju pomena starševstva. To je "praznik materinske ljubezni in izpostavlja hvaležnost za materinsko poslanstvo".