Sanacija po požaru bo trajala dve do tri leta

Zavod za gozdove Slovenije po prvem popisu poškodb na požariščih na Primorskem ocenjuje, da bo treba gozd obnoviti na najmanj 131 hektarjih površin, ki jih je zajel požar. Na približno polovici te površine bodo usmerjali naravno pomlajevanje. Sanacija bo potekala predvidoma dve do tri leta, odvisno od razpoložljivih proračunskih sredstev.

Zavod za gozdove bo na približno polovici površin, ki jih je v preteklih tednih prizadel požar, usmerjal naravno pomlajevanje, zlasti kjer je vršni požar zajel posamezne skupine drevja. Kjer bo treba posekati drevesa na večji površini, pa bo treba gozd obnoviti s setvijo in sajenjem semena oz. sadik gozdnega drevja.

Podobno kot na velikih požariščih iz preteklih let bodo zagotovili semena in sadike drevesnih vrst, prilagojenih rastišču, kot so črni bor, cer, črni gaber, mali jesen, ter potreben material za zaščito sadik pred divjadjo, na tem območju jih ogroža zlasti srnjad.

Samo stroški obnove s setvijo oz. sajenjem se gibljejo od 600 do 2000 evrov na hektar, dodati pa je treba še stroške za redno vzdrževanje na ta način obnovljene površine. Če je treba sadike zaščititi pred poškodbami zaradi divjadi, lahko stroški obnove narastejo tudi do 7000 evrov na hektar.

Stroški semena, sadik in potrebnega materiala za varstvo sadik so po veljavnih predpisih financirani iz sredstev proračuna, delo obnove je sofinancirano. Posek poškodovanega drevja se bo začel že letos, obnova s setvijo in sajenjem pa spomladi prihodnjega leta. Po prvi oceni je v gozdovih nastalo za 600.000 evrov škode.

Zavod bo za poškodovano površino v predpisanem roku dveh mesecev izdelal načrt sanacije, v katerem bo podrobneje opredelil površine za obnovo s setvijo oz. sajenjem, škodo ter potrebna proračunska sredstva za sanacijo.

V požaru Petrinje-Črni Kal na območju Kraškega roba je gorelo na 337 hektarjih površine, od tega je 192 hektarjev gozda. Vršni požar je zajel 72 hektarjev gozda, preostalih 120 hektarjev je zajel talni požar. V požaru pri Obrovu (ob cesti Reka–Kozina) pa je gorelo na 108 hektarjih površine, od tega je 70 hektarjev gozda.