Šaleška dolina soglasno proti višji ceni za toplotno energijo

Šaleško dolino, ki se prek Komunalnega podjetja Velenje ogreva s toplotno energijo, ki je stranski produkt proizvodnje elektrike v Termoelektrarni Šoštanj (Teš), je na noge dvignilo 57-odstotno zvišanje povprečne nakupne cene, ki za Komunalno podjetje Velenje velja od 1. maja letos. Ceno, ki znaša 17,25 evra za megavatno uro, je Tešu s sklepom potrdila Agencija za energijo, končna cena za uporabnike v Šaleški dolini pa naj bi bila zaradi te podražitve višja za okoli četrtino od zdajšnje.

Kdaj komunalno podjetje razlike zaradi povišanja ne bo več zmoglo samo plačevati in bo višjo ceno preneslo na končne uporabnike, direktor komunalnega podjetja Gašper Škarja danes ni znal napovedati. Dejal je, da so že v preteklosti z varčevanji pri stroških izčrpali vse možnosti in kot možen vir omenil subvencioniranje s strani lokalne skupnosti. Še prej vseeno pričakuje dogovor z vpletenimi, čeprav je pogodba s Tešem že podpisana in je veljavna, a je v njej klavzula, ki omogoča, da se cena določa z vsakokratno odločbo Agencije za energijo.

Ceno bodo izpodbijali

Predstavniki lokalnih skupnosti se bodo 24. maja glede cene za toplotno energijo sestali s predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), Teša in Premogovnika Velenje. Kot je napovedal velenjski župan Bojan Kontič, bodo namreč vse napore vložili v izpodbijanje cene, če bo potrebno, tudi po sodni poti, pri tem pa bodo iskali morebitna odstopanja pri vhodnih podatkih za izračun, za katere lokalne skupnosti in Komunalno podjetje Velenje trdijo, da jih niso videle, medtem ko je direktor Teša Arman Koritnik danes dejal, da so v pogovorih vse podatke in celoten izračun cene predstavili. Koritnik je še dejal, da se o ceni toplotne energije ne morejo pogajati, saj je to stvar Agencije za energijo, ki ceno določi na podlagi predpisane metodologije.

Župan Kontič od Agencije za energijo oz. države zahteva enakopravno obravnavo, pri čemer je danes direktorica agencije Duška Godina večkrat poudarila, da vse, ki jim podajajo soglasje k izhodiščni ceni, obravnavajo enakopravno, in da se agencija ne čuti odgovorno za nastalo situacijo v Šaleški dolini. "Nikjer v zakonu ni podlage, da bi agencija pri izdajanju soglasij k izhodiščni ceni za oskrbo s toploto upoštevala vplive na okolje kot razlog za znižanje te cene. To bi moralo biti urejeno na drugačen način," je dejala direktorica agencije.

Kontič pa meni, da Šaleška dolina ni enakopravno obravnavana v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji, kjer so nameščeni za vso državo pomembni energetski objekti. Glede še sprejemljive cene za Šaleško dolino pa je dejal, da je sprejemljiva tista, ki bi bila glede na boljši izkoristek Teša z blokom 6 nekoliko nižja ali enaka obstoječi ceni. Ta je bila do 1. maja 11 evrov za kilovatno uro.

Da podražitev ne prizadene le fizičnih oseb, ampak tudi gospodarstvenike, je danes posebej poudarila predstavnica Kluba podjetnikov SAŠA regije Cvetka Tinauer. Še posebej bo to po njenih besedah prizadelo predelovalno industrijo in mlada podjetja. Po podatkih komunalnega podjetja bi bila denimo za ogrevanje v enodružinski hiši z nekoliko večjo priključno močjo cena na letni ravni po novem višja za povprečno okoli 400 evrov, za podjetje Gorenje pa bi podražitev znašala prek 300.000 evrov letno. Bolnišnico Topolšica bi letno plačala za ogrevanje 15.000 evrov več kot zdaj, kažejo izračuni.