Stavkalo bo 80.000 zaposlenih

Stavkovni odbor dela sindikatov javnega sektorja, ki so za 27. september napovedali stavko, je na današnji seji oblikoval še stavkovne zahteve. Med njimi je izplačilo zadnjih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij po dinamiki, kot jo predvideva aneks h kolektivni pogodbi iz lanskega oktobra, torej 1. oktobra 2010 in 1. oktobra 2011.

Zahtevajo tudi, da se v zakon o sistemu plač v javnem sektorju glede položajnega dodatka, plačila v času dežurstev ter kvoruma za sklenitev in spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor vrnejo določbe, kot so veljale pred zadnjima dvema, s sindikati neusklajenima novelama.

Med šestimi stavkovnimi zahtevami je še takojšen umik vseh predlogov, ki posegajo v ekonomsko-socialni položaj javnih uslužbencev, in jih vsebuje dogovor, ki je bil konec avgusta sindikatom ponujen v podpis. Njihova zahteva pa so tudi takojšnja pogajanja o odpravi anomalij plačnega sistema in predlogih sindikalne pogajalske skupine, vključno v zvezi s podvrednotenjem delovnih mest v plačni skupini J ter nezdružljivostjo dela pooblaščenih uradnih oseb.

Prav tako zahtevajo vključitev določila o pravici do nadomestila plače za čas stavke v kolektivno pogodbo za javni sektor, če je stavka posledica kršitev kolektivne pogodbe, plačnega zakona ali drugih področnih zakonov, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev.

80.000 zaposlenih bo stavkalo

Po besedah vodje stavkovnega odbora Dušana Miščevića sodeluje 21 sindikatov javnega sektorja, po pričakovanjih pa bi v stavki sodelovalo okoli 80.000 zaposlenih v javnem sektorju. Poudaril je, da bo stavka potekala na delovnih mestih in ne bo nikakršnih demonstracij po mestu.

Miščević poudarja, da so odločeni, da nadaljnjega poniževanja zaposlenih v javnem sektorju ne bodo dovolili.

Pravi tudi, da so že v času pogajanj ministrico opozarjali na dejstvo, da je v javnem sektorju ogromno odprtih vprašanj, ki se jih od nastopa mandata ni lotila. "Sedaj je priložnost, da odpremo zadeve in pričnemo s pogajanji," je dejal Miščević in dodal, da zakon o stavki obe strani zavezuje, da po napovedi stavke pristopita k pogajanjem glede stavkovnih zahtev.

Za primer stavke je napovedal, da bo stavkovni odbor ukrepal, če bodo vlada ali predstavniki delodajalcev izvajali kakršne koli pritiske na zaposlene. V tem primeru bodo uporabili sredstva za zaščito zaposlenih, tudi zaostrili stavko in zoper vsakega, ki bi nezakonito poskušal ovirati stavkajoče, v skladu z zakonom o stavki podali kazensko ovadbo.

Miščević pa je obljubil, da bo stavka kulturna. Potekala bo na delovnih mestih in po mestu ne bo nobenih demonstracij ali celo požigov. ''Dostojanstveno bomo opravili to funkcijo, ki jo imamo – to je zaščita interesov delovnega razreda,'' je obljubil.

Zbiranje podpisov za referendum

Sicer pa v tem delu sindikatov napovedujejo tudi zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je v torek sprejel DZ. Za začetek postopka morajo sindikati zbrati 2500 podpisov. Vodja pogajalske skupine tega dela sindikatov Janez Posedi napoveduje, da bodo podpise vložili v roku in da pri tem ne pričakujejo težav.

21 sindikatov, ki se bo udeležilo stavke, se je odločilo, da zbirajo podpise zaposlenih, ne članov, in tam kjer bo večina za, bodo izvedli stavko. Posedi pravi, da lahko že stavka dveh ali treh sindikatov, torej okoli 3000 ljudi, ohromi državo.

'Za samo sprožitev postopka mislim, da potrebujemo 2500 do 3000 podpisov, kar ni problem, saj to lahko praktično zagotovi vsak naš sindikat sam. Potem nam bodo določili rok, nato pa bomo nagovarjali ljudi, naj podpisujejo na upravnih enotah. Prva faza nam bo relativno hitro uspela, menim namreč, da ne bomo potrebovali več kot pol dneva,'' je povedal Posedi.

Posedi: Smo na robu politične krize

Kot smo poročali, je DZ včeraj sprejel spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, nad čemer so sindikati zelo razočarani. Posedi je za 24ur.com povedal, da smo na robu politične krize. ''Včeraj sem poslancem na odboru rekel, da se je vse skupaj začelo z moralno krizo, nadaljevalo s finančno krizo, prišli smo do gospodarske krize, ki ji sledi monetarna kriza.'' Zdaj pa smo na robu politične krize, to pa zato, ker DZ ugotavlja, da lahko posega v pogodbeno avtonomijo dveh strank, kar je po Posedijevem mnenju nezaslišano.

DZ je s svojo odločitvijo sprejel zakon, ki posega v kolektivno pogodbo, s katero nima nič. Za sindikate je to nesprejemljivo, Posedi pa se nad tem početjem zgraža, saj gre po njegovem za avtonomni akt, v katerega je posegla država prek zakonodajne veje oblasti. ''To napoveduje, da smo na robu politične krize, ker bo razmere med različnimi vejami oblastmi treba verjetno v nekem trenutku dati na mizo in ugotoviti, kakšna so in ali ustrezajo v ustavi določenim razmerjem,'' je povedal.

'Ne strinjamo se z načinom, ki ga je izbrala vlada'

Da se zavedajo, da je zamrznitev plač v javnem sektorju ukrep, ki je nujno potreben, je že včeraj v oddaji 24UR ZVEČER povedal vodja stavkovnega odbora sindikatov javnega sektorja Dušan Miščević. Glede tega, kot pravi, tudi sindikati niso imeli nobenih pomislekov, niso pa se strinjali s samim postopkom, kako je vlada to izpeljala.

''22 sindikatov likvidira iz samega pogajalskega procesa in nas postavlja v funkcijo statista, dekoraterja, kadar bo potrebovala, da bomo sodelovali v nekem procesu o dekoraciji. O naši usodi pa bo odločalo tistih šest sindikatov, ki je podpisalo ta aneks h kolektivni pogodbi,'' je povedal.

Miščević je omenil tudi situacijo, ki bi se lahko zgodila, če bi vlada želela narediti racionalizacijo v šolstvu. ''Takrat bo vzela drugo večino, torej to, ki jo tvorimo mi, in bo sprejela odločitev, da zmanjša število učiteljev za 6000, kar pomeni velik prihranek na finančnem področju,'' je povedal in dodal, da je vlada s takim načinom dejansko zabila nek klin na sindikalno sceno.

Vlada grozi z interventnim zakonom

A ministrica Irma Pavlinič Krebs je že včeraj povedala, da bo v primeru, če bodo sindikati začeli z zbiranjem podpisov za naknadni zakonodajni referendum, vlada sprejela interventni zakon. A Posedi pravi, ''da interventni zakon tako ali tako morajo sprejeti, že zaradi regresa in napredovanja. Neko stvar bodo torej še dodali, kar še zdaj ne vedo, kaj bo''.

Ministrica namreč govori o linearnem zniževanju plač, kar je za sindikate nespremenljivo, saj to pomeni, ''da bi tiste spodaj enako udarilo kot tiste zgoraj''. Posedi je povedal, da so v pogovorih z vlado jasno povedali, da na to ne pristajajo. ''Eventualno bi neka možnost lahko obstajala, če bi se tega ukrepa posluževali. Torej, da bi šli v zmanjševanje razmerij znotraj, torej zmanjševanje tega koraka iz razreda v razred. Danes je ta korak 4 odstotke, torej da bi ga zmanjšali na 3,9 ali 3,95 odstotka, da bi bili ti razponi manjši,'' pravi Posedi.

Sindikati bi s tem dosegli, da bi bili tisti z nizkimi plačami minimalno prizadeti, tisti z višjimi pa bolj. A to za vlado, po Posedijevih besedah, ni bilo sprejemljivo. ''Eden od pogovorov je bil tudi v smeri, da se to kompenzira in bi se tistemu v najnižjem razredu plača znižala za 70 centov, predsedniku vlade pa za 115 evrov in to zanje ni bilo sprejemljivo. Če pa oni mislijo, da bodo šli linearno noter, pa je to nesprejemljivo s stališča socialne države, ker ni nobenega tehtnega razloga, da je razmerje 4 odstotke,'' je še povedal Posedi.

Vlada odprla novo fronto?

Kot kaže, je vlada zaprla fronto z zdravniki, saj so dosegli dogovor, a je na drugi strani odprla novo fronto. Štrukljevi sindikati, ki so še včeraj podpirali vlado in zamrznitev plač, so jasni: če bo vlada našla rešitev za zdravnike, potem naš dogovor ne velja več. "Pristali smo na zamrznitev, potem ko se je vlada odpovedala znižanju plač ob predpostavki, da denarja v državni blagajni ni in da bomo vsi delili enako usodo. Če se bo našel denar za katero koli drugo skupino, potem ni mogoče od nas pričakovati, da bomo manj enakopravni kot drugi," je za 24UR dejal Branimir Štrukelj.

"Mi bomo zagotovo prisiljeni ponovno razmisliti o svoji odločitvi, nikakor pa ne bom licitiral za stavko," pa je na vprašanje, ali se bodo pridružili stavki za oddajo 24UR ZVEČER dejal Štrukelj.