FOTO: 'S plebiscitom smo postali gospodarji svoje usode'

Danes praznujemo verjetno najbolj slaven del naše zgodovine, je na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Cankarjevem domu dejal predsednik vlade Borut Pahor. Po njegovih besedam smo s plebiscitom, "ki je fenomenalno zaključil lok graditve slovenske nacije in države", postali gospodar svoje usode.

Premier je izpostavil tudi vlogo Demosa na čelu s pokojnim Jožetom Pučnikom, ki je v odločilnem času prvič povezalo demokracijo in državno samostojnost Slovenije. "Ko sta se ti dve komplementarni zamisli umestili v okvir evropske ideje, so se dvomi počasi topili, nasprotniki te dramatične zamisli pa so začenjali postopoma postajati njeni sopotniki in podporniki," je navedel Pahor. Po njegovem mnenju so se v odločilnem trenutku razprtije zlile v smelo odločitev o ustanovitvi lastne države, "drzno in enotno brez primere v narodovi zgodovini".

Zavoljo tega naj torej ostane v našem kolektivnem spominu plebiscit 1990 zgled naše nacionalne zrelosti, je menil in dodal, da se Slovenci nismo osamosvojili, ker smo hoteli prizadeti druge narode. To smo storili zavoljo pravice, da obstanemo kot svoboden narod, ki enako svobodo in uspeh privošči tudi drugim, je poudaril. "Zato je Slovenija rojena pod srečno zvezdo. Pridejo časi, ko jo zakrijejo nevihtni oblaki. Zdaj so taki časi. Skupaj jih bomo pregnali in to srečno zvezdo znova uzrli. Skoraj ni dneva, da ne bi zaspal s temi sanjami," je še dejal.

'Niso redki, ki mislijo, da je tranzicija enim prinesla vse,  drugim vzela vse'

Pahor je spregovoril tudi o tranziciji. Po njegovih besedah niso redki, ki menijo da je tranzicija nekaterim prinesla vse, drugim je vzela vse, večina pa ni imela od nje ničesar bistvenega. V tem smislu se tako v tem kriznem času krepi nezaupanje v sleherno velikopoteznost, kar je za načrte glede prihodnosti precej nevarno, je opozoril. Zato je poudaril, da v tej luči zgodba o uspehu Slovenije v času tranzicije dobiva manj bleščečo podobo. Kljub vsemu pa meni, da smo v skopih dveh desetletjih Slovenci dosegli ogromno doma in v svetu.

To se sicer zdi težko, je menil in dodal, da je tudi zaradi manjše predvidljivosti sprememb v globalni ekonomiji in mednarodni skupnosti vse težje. Njegova naloga ter naloga vlade in politične večine je, da storijo tisto, kar je prav za skupno dobro. "Da storimo to v korist velike večine ljudi, in da imamo pred seboj kratkoročne, vendar tudi dolgoročne cilje," je še povedal Pahor.

Proslave so se med drugimi udeležili predsednik republike Danilo Türk, predsednik DZ Pavel Gantar, predsednik DS Blaž Kavčič, poslanci, ministri ter predstavniki političnega vodstva izpred 20 let Milan Kučan, Lojze Peterle in France Bučar.

Plebiscit točka brez vrnitve

Plebiscit je pomenil točko, po kateri ni bilo več vrnitve nazaj in ki je zavezala tudi generacije, ki prihajajo, da ji sledijo, dala jim je usodo v njihove roke, je na slavnostni seji DZ ob dnevu samostojnosti in enotnosti dejal Gantar. Dodal je, da smo za samostojno državo morali delati in tudi tvegati zanjo. Odločitev za plebiscit, ki po Gantarjevih besedah sodi med nosilne stebre slovenske državnosti, je bila "sicer tvegana, a prava odločitev, ki nam je omogočila, da se je Slovenija ustavno-pravno vzpostavila kot suverena država," je Gantar poudaril na slavnostni seji, ki so se je udeležili tudi predsednik države Türk, premier Pahor, predsednik DS Kavčič, predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča Ernest Petrič in Branko Masleša ter ministri.

Politične stranke in poslanske skupine tedanje skupščine so pred 20 leti prepoznale skupno dobro. Za uresničitev lastne države "so uspele preseči ideološke, politične in idejno-nazorske razlike," je spomnil predsednik DZ. Tako je bil sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu pomemben trenutek v sodobni slovenski politični zgodovini, saj je po Gantarjevih besedah "potrdil sposobnost in pripravljenost tedanje slovenske politične elite, da sklepa nadideološka oziroma neideološka zavezništva in zmore prepoznavati javni interes".

Vendar oblikovanje enotne politične volje za plebiscit ni bil enostaven proces, spominja Gantar, saj sta bili ob razpisu plebiscita pri marsikomu opazni tesnobnost in strah. "Tri tedne za tem smo spoznali, da je ta strah odveč, podoba 'ubogega in v usodo vdanega Slovenca' pa je odšla v zgodovino političnih imaginarijev," ugotavlja predsednik DZ.

'Treba je odpraviti ovire in popraviti škodo'

Gantar se je dotaknil tudi aktualnega stanja v državi in opozoril na krizo legitimnosti najpomembnejših državotvornih institucij. Osnovna zadrega, s katero se pri tem srečujemo v slovenski politiki, je po Gantarjevih besedah v tem, da ne le čedalje manj verjamemo sprejetim odločitvam, pač pa v tem, "da izpodbijamo legitimnost institucij samih, ki te odločitve sprejemajo".

"Razgradnja zaupanja v institucije demokratične politične ureditve, v pravno državo je bila vedno predigra za nastop avtoritarne oblasti," je poudaril in pozval, naj se ne igramo z institucijami, ki omogočajo državnost in demokratično ter ustavno oblikovanje oblasti. Gantar je izpostavil še odgovornost političnega razreda ob stranpoteh gospodarske transformacije in hkratni nemoči nekaterih institucij: "Takoj je treba odpraviti ovire, ki onemogočajo sankcioniranje nedovoljenih ravnanj in popraviti škode, ki so bile storjene."

Prav tako moramo kritično ost usmeriti na dejstvo, da "še vedno nismo v zadostni meri uspeli uveljaviti načela sposobnosti in uspešnosti pri zasedbi delovnih mest ali pri sklepanju poslov ter dostopu do javnih dobrin in uslug". Klientelističnim praksam je, kot pravi predsednik DZ, treba narediti konec, "predvsem z uveljavljanjem neodvisnih nadzornih institucij in s preglednimi postopki".