S krizo je tudi korupcije več

Denar, politika in moč: tveganja za korupcijo v Evropi. Društvo Integriteta je predstavilo mednarodno poročilo organizacije Transparency International (TI), v katerem so navedene nevarne pasti korupcije v evropskih državah. V poročilu obravnavajo tudi našo državo.

Gre za prvo celovito oceno in analizo zmožnosti evropskih držav za vzpostavljanje integritete in transparentnosti in zmanjševanje tveganja za korupcijo. Analiziranih in ocenjenih je bilo več kot 300 nacionalnih institucij v 25 državah v okviru raziskav nacionalnih sistemov.

Povezava med korupcijo in krizo

Portugalska, Italija, Grčija in Španija, ki so močno zadolžene, najslabše rezultate dosegajo tudi v boju proti korupciji. Poročilo potrjuje močno povezavo med nezmožnostjo uspešnega urejanja javnih financ in bojem proti korupciji. "Povezav med korupcijo ter finančno in dolžniško krizo v teh državah ni več moč ignorirati," opozarja TI, ki je v omenjenih držav ugotovil "resne pomanjkljivosti pri odgovornosti javnega sektorja in globoko zakoreninjene težave z neučinkovitostjo, zlorabami ali malomarnim opravljanjem poklicnih dolžnosti ter korupcijo, ki niso niti zadostno nadzorovane niti sankcionirane".

Koga poročilo kritizira in koga hvali? Kje je Slovenija?

Poročilo kritizira Madžarsko, Slovaško in Češko, ker so po vstopu v EU pozitivne protikorupcijske ukrepe "zavrtele nazaj". Po drugi strani hvali Estonijo, Litvo, Poljsko in Slovenijo, ker so na tem področju dosegle napredek, a obenem opozarja, da se še vedno soočajo s številnimi pomanjkljivostmi. Latvijo TI izpostavlja kot najboljšo v skupini evropskih držav, ki so bile nekoč del vzhodnega oz. komunističnega bloka.

"Vodilne v integriteti" v Evropi sicer po oceni TI ostajajo Danska, Švedska in Norveška. Sledijo jim Nemčija, Finska, Švica in Velika Britanija. A poročilo opozarja, da ko govorimo o korupciji, nobena država ni povsem zdrava. Tudi naštete države morajo na primer odpraviti pomanjkljivosti pri financiranju političnih strank.

Romunija in Bolgarija, ki sta leta 2007 vstopili v EU, a zaradi hudih pomanjkljivosti pri vladavini prava sedaj ne moreta postati članici schengenskega prostora, sta tudi po oceni TI zelo problematični. Plazu nove protikorupcijske zakonodaje po nareku EU namreč v teh državah ni sledilo sprejetje ustreznih "etičnih norm, dejanj in vedenja".

Katera so najbolj kritična področja?

Visoko tveganje za korupcijo so zaznali na področju financiranja političnih strank, saj ima večina evropskih držav napisane izredno ohlapne zakone oziroma pravilnike, ki urejajo to področje. Tudi lobiranje ni najbolj jasno opredeljeno, tako da so koruptivna dejanja pogosta, delovanje lobistov pa pogosto zavito v tančico skrivnosti.

Posebno pozornost bi morale evropske države nameniti tudi parlamentarcem oziroma poslancem, katerih delovanje in ravnanje pogosto ne ustreza etičnim standardom. Slovenija je med tistimi državami, ki še vedno niso sprejele kodeksa obnašanja za poslance. Sicer je bilo v preteklosti več poskusov, da bi se takšen kodeks sprejel, a vsi poskusi so se izjalovili. V poročilu je omenjeno tudi, da bi morale imeti države za poslance pravilnike o konfliktu interesov ter pravilnik o obvezni prijavi imetja in dohodkov.

Kako pa je z dostopom do informacij javnega značaja? Večina evropskih držav ima to področje dobro zakonsko urejeno, a kaj, ko v praksi zakon ne deluje.

Visok nivo korupcije so zaznali tudi pri javnih naročilih. Evropski pravilnik to področje striktno ureja, kljub temu pa je "javna skrivnost“, da posamezne države kršijo oziroma teh smernic ne upoštevajo. Odgovorne osebe se kaznim brez težav izognejo. Največ korupcije na tem področju so zaznali v Bolgariji, Italiji, Romuniji ter na Češkem in Slovaškem.

Tisti, ki bi tovrstna kazniva dejanja prijavili oziroma jih razkrinkali (žvižgači), pa niso zakonsko zaščiteni. Ti posamezniki so torej izpostavljeni hudim pritiskom in represiji, če se odločijo, da bodo sumljive posle in nepravilnosti razkrinkali.

Kaj torej svetujejo državam?

V poročilu je zato navedeno, kaj morajo evropske vlade storiti, da se izognejo pastem korupcije. Prvo bi morale države zakonsko urediti področje financiranja političnih strank, urediti register lobistov in tudi pravilnik, ki ureja njihove delovanje, sprejeti kodeks obnašanja za poslance, kjer bi bilo navedeno, kako naj ravnajo ob etičnih dvomih in drugih pasteh. Prav tako morajo države zagotoviti dostop do informacijskih zakonov, javnosti pa morajo zagotoviti dostop do informacij javnega značaja. Informacije morajo biti javnosti lahko dostopne, najlažje bi bilo to sicer storiti v elektronski obliki. V poročilu državam priporočajo tudi, da sprejmejo ali spremenijo zakone za zaščito žvižgačev.

Slovenija omenjena kot primer obetajoče se prakse

Na področju regulacije lobiranja je naša država na dobri poti. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je začel veljati konec leta 2010, zakonske določbe pa "prvič v Sloveniji urejajo minimalne pogoje za transparentnost in nadzor lobistične dejavnosti“, je zapisano na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Slednja je takrat tudi vzpostavila register lobistov. Vsi podatki, razen davčne številke lobista, so javno dostopni na spletu.

Lobiranci lahko preverijo register lobistov in se na podlagi tega, ali je lobist sploh registriran, ali pa na podlagi samih podatkov, odloči, ali se bo z njim tudi sestal. Če lobista ni v registru, potem to pomeni, da njegovo lobiranje ni zakonito.

Lobiranci morajo v roku treh dni pristojnemu organu sporočiti, da so imeli kontakt z lobistom. Med samim procesom lobiranja morajo lobisti protikorupcijski komisiji poročati o svojem delu. Če lobiranje ni izvedeno po črki zakona, sledijo sankcije.

A v poročilu je zapisano, da zakon ima v praksi nekaj pomanjkljivosti. Čeprav se vse več lobistov vpisuje v register, pa javni uslužbenci redko kdaj poročajo o kontaktih z njimi. Vpliv lobistov na lobirance torej ostaja dokaj neraziskan. Prav zato pa protikorupcijska komisija objavlja tedenska poročila, ki so javno dostopna, o tem, koliko prijavljenih kontaktov je bilo v tem času med lobisti in lobiranci.