Koalicijski pogodbi levosredinske in desnosredinske koalicije sta dokumenta, s katerima si tako Janez Janša kot Zoran Janković prizadevata utrditi svoj politični položaj in k sodelovanju privabiti koalicijske partnerje. Oba dokumenta sta si zelo podobna in predvidevata tako ustvarjanje novih delovnih mest kot tudi zmanjševanje javne porabe – z bistveno razliko: Jankovićev "New Deal" bi ohranjal nacionalni interes ter državne deleže v podjetjih, Janševa koalicijska pogodba pa predvideva odprodajo deležev v podjetjih v državni lasti.

Jankovićev "New Deal" predvideva velike investicije v izgradnjo infrastrukture, program pa bi namesto z davkoplačevalskim denarjem financirali z evropskimi sredstvi in zasebnim kapitalom. (Foto: Miro Majcen)

"New Deal" za okrepitev slovenskega gospodarstva

Kot piše Delo: prvak Pozitivne Slovenije je odločen — proti krizi se je treba boriti hitro in z vsemi sredstvi. Med takojšnjimi protikriznimi ukrepi je predviden varčevalni rebalans proračuna, s pet odstotkov manjšimi javnimi izdatki. Od predvidenega enoodstotnega dviga davka na dodano vrednost, kateremu so politične stranke ostro nasprotovale, je Janković odstopil in ga sedaj sicer predvideva le kot skrajno možnost.

Privarčevati je možno tudi pri javnih izdatkih, kot vidnejši poseg pa je nedvomno poseg v število ministrstev. Janković jih predvideva največ dvanajst. Predvideva tudi bolj racionalno in k državljanom usmerjeno javno upravo, z ukinjanjem nekaterih agencij, direktoratov, uradov in komisij pa bi lahko odpravili birokratske blokade, je prepričan.

Vseeno se Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) ne odpoveduje, predvideva pa preoblikovanje agencije, tako da bi bilo upravljanje podjetij v državni lasti učinkovitejše. Kot piše Delo, bi z reorganizacijo in upokojitvami, kot to predvideva Jankovićeva koalicijska pogodba, oklestili plače v javnem sektorju za dva odstotka na leto, odpuščali pa ne bi.

Pod večjim pritiskom in nadzorom bi bile tudi občine. V pogodbi je predvidena ostrejša omejitev zadolževanja občin, sistem finančne izravnave pa bi spremenili tako, da bi občine ekonomsko spodbujal k povezovanju in združevanju funkcij. Manj samovolje pa bi bilo tudi pri razpisovanju referendumov. Razpis referendumov bi ustavno omejili na državljanske pobude, referendum pa bi bil veljaven, če bi ga podprla četrtina vseh volilnih upravičencev. Po spremembi volilnega sistema bi imeli državljani odločilen vpliv na to, kateri kandidat bo izvoljen, ukinili pa bi se volilni okraji in preferenčni glas.

Jankovićev "New Deal" je naravnan k ustvarjanju novih delovnih mest in k uresničitvi velikih investicij. Država bi subvencionirala prvo zaposlitev za nedoločen čas v zasebnem sektorju, ukinili pa bi plačevanje odpravnin. Sredstva za premostitev obdobja med izgubo zaposlitve in novo zaposlitvijo bi financirala sredstva iz sklada, v katerega bi vsi delodajalci plačevali prispevke. Več bi vlagali v raziskave in razvoj, za katere bi namenili vsaj en odstotek BDP.

Restriktivno namerava Janković ukrepati proti kršiteljem plačilne discipline, k temu pa bi prispevala enotna evidenca računov. Z davčno politiko, poenostavitvijo postopkov, s spodbujanjem konkurence in odpravljanjem nepotrebnih administrativnih ovir bi koalicija pocenila tudi gradnjo stanovanj in omogočila njihovo večjo dostopnost.

Koalicijska pogodba predvideva izgradnjo tretjega pomola Luke Koper, gradnjo drugega železniškega tira in tretje razvojne osi Koroška–Bela krajina. Prav tako je ključna izgradnja energetskega omrežja, tako Jankovićev program predvideva izgradnjo hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi ter dokončanje šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, poroča Delo.

Te projekte bi Jankovićeva koalicija financirala z evropskimi sredstvi, z javno-zasebnim partnerstvom s tujimi investitorji in domačimi zasebnimi investitorji. Vse financiranje iz javnih financ (tudi javnih podjetij v več kot 25-odstotni posredni ali neposredni lasti države) bi bilo podrejeno zmanjšanju javnofinančnega primanjkljaja. Janković se je v pogodbi postavil v bran tudi nacionalnim interesom, tako ne predvideva odprodaje državnega deleža v NLB. Posojilni krč bi Janković odpravil s svežimi prilivi v bančni sistem in ne z javnimi sredstvi.

Sodne zaostanke bi – po pogodbi – odpravili najpozneje v štirih letih. Razmislek je namenjen tudi ustanovitvi specializiranih gospodarskih sodišč in poskusnega mandata sodnikov, pod pogojem, da o njem odloča sodni svet, ne pa politični organ.

Janševa koalicijska pogodba v marsičem povzema predvolilni program 10 + 100. (Foto: Miro Majcen)

Desnosredinski odgovor

Alternativo Jankovićevemu programu so pripravili tudi prvaki desnosredinskih strank. Koalicijska pogodba prvaka SDS Janeza Janše vsebinsko temelji na strankinem predvolilnem dokumentu 10 + 100 in je po zadnjih popravkih napisana na 69 straneh. Že sam vpogled v koalicijsko pogodbo nakazuje številne posege in ukrepe, s katerimi bi lažje napolnili državno blagajno. Med drugim predvideva spremembe dohodninske lestvice. Tako naj bi tristopenjski lestvici dodali nov vmesni razred, ga manj obdavčili in s tem poskušali stimulirati zaposlovanje tistih, ki največ ustvarijo.

Janševa koalicijska pogodba predvideva ohranitev enajstih ministrstev. Tako kot Janković tudi Janša predvideva zmanjšanje javne porabe za pet odstotkov, javne izdatke pa bi skrčili na 45 odstotkov BDP. Kot Janković tudi Janša predvideva ohranitev socialne kapice, odpravil bi administrativne ovire v javni upravi, prav tako pa si prizadeva za izboljšanje delovanja sodstva. Za sodnike bi uvedel poskusne mandate.

Janša namerava nadaljevati z gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, bolj odločno pa bi prodajal državne deleže v podjetjih in nazadnje dosegel umik politike iz gospodarstva. Na listi podjetij, ki bi jih Janša prodajal, so Slovenske železnice, Luka Koper, Aerodrom Ljubljana, a tako, da se ohrani strateški nacionalni interes v prometu. Bolj odločni so pri odprodaji skoraj polovičnega deleža v NLB na zgolj kontrolni delež 25 odstotkov in eno delnico. Predvidevajo tudi odprodajo stanovanj v lasti državnih bank, ukinitev AUKN, odpravo sodnih zaostankov v petih letih in brezplačen vrtec za drugorojenega in vsakega naslednjega otroka.
 

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!