Predsednik PS NATO Pierre Lellouche je dejal, da so na srečanju parlamentarnega odbora NATO-Rusija v Ljubljani zabeležili pomemben napredek v dveh točkah, in sicer glede umika ruskih sil iz Gruzije in glede vprašanja Gorskega Karabaha. Do umika ruskih vojaških oporišč v Gruziji naj bi prišlo do leta 2008, kar je po ocenah predsednika PS NATO dobra novica.
"Zanimiv kompromis"
Kot je po srečanju, ki je za zaprtimi vrati potekalo v okviru spomladanskega zasedanja Parlamentarne skupščine zveze NATO, še pojasnil Lellouche, pri kompromisu o Gorskem Karabahu ne gre za končno rešitev, vendar pa gredo prizadevanja NATO in Rusije vsaj v isto smer. "Upam, da bomo dokaj hitro našli rešitev tega konflikta," je dejal. Drugih podrobnosti o kompromisu pa ni razkril.
Med članicami NATO in Rusijo tudi po srečanju odbora NATO-Rusija po besedah Lelloucha ostajajo pomembna razhajanja glede ostalih vprašanjih, predvsem glede Severne Osetije in Abhazije, kjer je PS NATO še vedno "odprta za razpravo".
Dogajanje
V soboto bodo na programu srečanja političnih skupin, začela pa se bodo srečanja političnih odborov PS NATO, ki se bodo nadaljevala tudi v nedeljo.
V ponedeljek se bo sešel stalni odbor, vrhunec zasedanja pa bo zadnji dan, v torek, 31. maja s plenarnim zasedanjem PS NATO, ki se ga bo udeležil Generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer. Zadnji dan bo potekala tudi interaktivna predstavitev vaje Črni svit (Black Dawn), ki bo vključevala simulacijo jedrskega napada.
Strogo varovana Ljubljana
Zaradi zasedanja PS NATO v Ljubljani velja spremenjen prometni režim. Večinoma so sicer zaprte ceste, ki so že zdaj zaprte za ves promet z izjemo vozil z dovolilnicami. Miklošičeva cesta bo do predvidoma torka do polnoči zaprta za ves promet, in sicer od Dalmatinove ulice do Prešernovega trga. Vstop na to območje bo dovoljen samo z akreditacijami.
Kaj je PS NATO?
Parlamentarna skupščina zveze NATO je medparlamentarna organizacija, ki deluje kot forum zakonodajalcev iz držav severnoatlantskega zavezništva za srečanja in razprave o političnih, gospodarskih in varnostnih vprašanjih skupnega interesa in pomena. Ustanovljena je bila leta 1955, v zavezništvu pa ima posvetovalno vlogo. Poleg 26 držav članic zveze NATO parlamentarno skupščino zavezništva sestavlja 13 pridruženih članic.
Skupščina je neodvisna od zveze NATO. Predstavlja povezavo med nacionalnimi parlamenti in zavezništvom in tako spodbuja vlade, naj pri oblikovanju nacionalne zakonodaje upoštevajo vidike zavezništva. Ob tem stalno opominja, da so medvladne odločitve, sprejete znotraj zveze NATO, dokončno odvisne od politične podpore demokratično izvoljenih parlamentov v skladu z veljavnimi ustavnimi postopki.
Delegate v PS NATO imenujejo nacionalni parlamenti na podlagi zastopanosti strank v parlamentu, velikost delegacije pa je odvisna od števila prebivalcev posamezne članice. Primarni namen skupščine je izobraževanje in oblikovanje konsenza. Zakonodajalcem članic zavezništva omogoča, da izrazijo nacionalne interese svoji vladi in organom odločanja v zavezništvu ter da se medsebojno obveščajo o različnih nacionalnih in regionalnih glediščih, ki obstajajo glede ključnih vprašanj obojestranskega interesa.
Skupščina se dvakrat letno sestaja na plenarnem zasedanju. Zasedanja potekajo v državah članicah in v pridruženih članicah po načelu rotacije in na povabilo nacionalnih parlamentov. Skupščina deluje skozi šest odborov: političnega, obrambno-varnostnega, gospodarsko-varnostnega, odbor za znanost in tehnologijo, odbor za civilno razsežnost varnosti in posebno skupino za Sredozemlje.
