Predsednik Türk je kot ustrezne ocenil pet kandidatov, ki jih je za veleposlanike tudi imenoval, in sicer Benka za Koebenhavn, Hlepa za Prištino, Kajzerja za Helsinke, Marca za Haag ter Pipanovo za Bruselj. (Foto: POP TV)

Predsedni republike Danilo Türk je povedal, da je za veleposlanike imenoval vse tiste kandidate, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in za katere je prepričan, da bodo dobro in strokovno opravljali veleposlaniške funkcije. Potrjeni kandidati so tako Bogdan Benko, ki bo napoten v danski Kopenhagen, Jožef Hlep, ki bo deloval v kosovski Prištini, Tone Kajzer v finskih Helsinkih, Leon Marc, ki bo prevzel veleposlaništvo v nizozemskem Haagu in Anita Pipan, ki bo šla v belgijski Bruselj.

Glede Iztoka Jarca je vlado zaprosil, naj mu posreduje nekatere dodatne podatke, na podlagi katerih se bo lažje odločil. Na mesto ministra je bil namreč imenovan neposredno z mesta veleposlanika, zato želi Türk še pred imenovanjem ugotoviti, ali izpolnjuje tudi pogoje po zadnji zakonski spremembi.

Glede nekdanjega ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca se predsednik še ni odločil, kljub temu da je že bil veleposlanik. (Foto: POP TV)

Ostali kandidati po mnenju predsednika niso primerni za veleposlanike. "Med njimi nekateri ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, nekateri nimajo dovolj strokovnih izkušenj, nekateri s svojim ravnanjem niso izkazali kvalitet, ki jih veleposlanik mora imeti, pri nekaterih izmed njih pa je izkazanih celo več navedenih pomanjkljivosti," so zapisali v predsedniškem uradu. Türk zdaj od vlade pričakuje, da bo uvedla postopek za izbiro novih kandidatov za mesta vodij diplomatskih predstavništev v slovaški Bratislavi, nemškem Berlinu, na avstrijskem Dunaju, v ukrajinskem Kijevu, ruski Moskvi, iranskem Teheranu in ameriškem Washingtonu.

"S tem se razrešuje situacija, povezana s postopki odpoklicev in imenovanj veleposlanikov, ki je nastala v preteklih mesecih. To je rešitev, ki jo je v dani situaciji treba sprejeti, da se ohrani ugled slovenske diplomacije, da se zagotovi spoštovanje Zakona o zunanjih zadevah in da se prepreči dodeljevanje veleposlaniških mest na podlagi političnih zaslug in osebnih prijateljstev," so še zapisali za konec.

Rupel očita predsedniku počasnost?

Rupel je potrdil, da ga je vlada "po predhodni proceduri v zunanjem ministrstvu izbrala za kandidata za novega veleposlanika na Dunaju". Kot je dodal, se je vlada za takšen izbor odločila "v prepričanju, da bi lahko s svojimi izkušnjami in s poznavanjem mednarodnih odnosov koristil Sloveniji" in da je njeno odločitev sprejel "kot izziv in novo zahtevno nalogo". (Foto: Reuters)

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki si je želel zasesti veleposlaniški stolček na Dunaju, se v pismu ni odzval na predsednikovo izjavo, da kandidat za veleposlanika na Dunaju, torej on, ni primeren. "Pred iztekom mandata je Janševa vlada po predhodni proceduri v zunanjem ministrstvu izbrala pisca teh vrstic za kandidata za novega veleposlanika na Dunaju. Vlada se je odločila za takšen izbor v prepričanju, da bi lahko s svojimi izkušnjami in poznavanjem mednarodnih odnosov koristil Sloveniji. Vladno odločitev sem sprejel kot izziv in novo zahtevno nalogo," je zapisal.

Ob tem je pozdravil tudi novega zunanjega ministra Samuela Žbogarja in vse kandidate za veleposlanike, za katere je dejal, da "so poklicni diplomati, ki so že doslej častno in uspešno delovali za korist Slovenije. Postopki postavitve veleposlanikov se vlečejo že predolgo. Zaradi političnih zadržkov – zunaj pristojnosti MZZ in vlade – mnoga veleposlaniška mesta niso zasedena.“

Sicer je Rupel ob koncu svojega mandata v sporočilu za javnost z naslovom "Spomin, zahvala in dobre želje" zapisal, da so za njim štiri odlična leta. Več o tem ...

Deljena mnenja poslancev

Odzivi parlamentarcev so bili različni. Ivo Vajgl (Zares) je ocenil, da ima Türk prav, dokler obstaja legitimen dvom o spoštovanju zakona. Na vprašanje, ali je Rupel potemtakem neprimeren za mesto veleposlanika na Dunaju, je odgovoril, da je zunanji minister s takšno kilometrino "seveda vedno primeren za mesto veleposlanika". "Druga stvar pa je, da v tem primeru obstajajo zadržki zakonske narave," je poudaril in dodal, da poleg tega obstajajo zelo kritična mnenja nekaterih "kvalificiranih predstavnikov manjšin". Mnenju o Ruplovem neimenovanju se pridružuje tudi Zmago Jelinčič (SNS). Rupel po njegovih besedah "ni naredil kaj dobrega", zato meni, da je prav, da ne dobi nagrade, da "bi se lahko zopet približal gospe Ferrero Waldnerjevi (evropski komisarki za zunanje zadeve, op.a.)".

Po mnenju Jožefa Jerovška (SDS) pa gre za nezaupnico in žalitev državnega zbora. Kot je dejal, sta odbor in državni zbor strogo preverjala, ali kandidati izpolnjujejo pogoje. Po njegovih besedah so kandidirali pod starimi pogoji, tako da "govorjenje o tem, da ne izpolnjujejo formalnih pogojev, ne drži". Pojasnil je, da so to preverile tudi pravne službe. "Bojim se, da gre za poskus izrazite politizacije diplomacije," je poudaril. Od nove vlade pričakuje zaščito interesov kariernih diplomatov.