Bo šel Rupel na disciplinski postopek?

Na Ruplova pisma se je po seji vlade odzval zunanji minister Samuel Žbogar. Meni, da tovrstna dejanja niso sprejemljiva ne za diplomata ne za javnega uslužbenca. Dejal je, da veleposlaništva povsod po svetu dobivajo pisma, v katerih avtorji napovedujejo ''apokalipso'', vendar praviloma ti papirje ''pospravijo čistilke''. Zaveda se, da lahko vsak izrazi svoje mišljenje, vendar za javne uslužbence veljajo določene omejitve – delovati morajo politično nepristransko, spoštovati morajo vlado in njene politike. Če se odločijo drugače, ''se lahko svobodno odločijo za odpoved''. Zaradi pisem je zaprosil pravno službo za mnenje, ali je treba zoper nekdanjega ministra in sedanjega uslužbenca zunanjega ministra Dimitrija Rupla sprožiti disciplinske postopke. "In v skladu s tem bom ravnal," je dodal.

Zares: Rupel izgubil stik z realnostjo

Poslanec Franco Juri je danes zapisal, da ''smo v poslanski skupini Zares z začudenjem, pa tudi z obžalovanjem sprejeli ponovni moralni zdrs nekdanjega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla. Pismo, v katerem opozarja, da Slovenija ni sposobna prekiniti komunistične preteklosti, je po naši oceni anomalija in precedens v evropski praksi in kaže na to, da je njegov avtor izgubil stik z realnostjo in državotvornostjo.'' Ne odrekajo mu zaslug ob osamosvojitvi Slovenije in za njegovo dolgoletno delo na ministrstvu za zunanje zadeve, ''vendar želimo poudariti, da si na osnovi tega po naši oceni ne more privoščiti blatenja kar vse povprek''.

Menijo, da so njegova dejanja v nasprotju z internimi akti, pravilnikom o sodelovanju z mediji, z zakonom o zunanjih zadevah in določili Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Opozarjajo, da zanj veljajo enaki standardi kot za vse druge javne uslužbence. ''Če so izpolnjeni pogoji za uvedbo disciplinskega postopka, izvedba tega postopka po naši oceni ne bi smela izostati. Zato od ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja pričakujemo ukrepanje, ki bo primerno sankcioniralo sporna dejanja javnega uslužbenca.''

Ruplovo pojasnilo na pismo

Nekdanji minister in sedanji uslužbenec zunanjega ministrstva Dimitrij Rupel je danes na spletni strani SDS objavil pojasnilo komentarja 'Mar Slovenija ne zna prekiniti s težavno preteklostjo?'. Trdi, da ga ''znanci in prijatelji iz tujine, med njimi tudi tuji veleposlaniki, pogosto sprašujejo, kaj se dogaja v moji domovini. Nekateri gledajo in berejo slovenske medije, vendar jih slabo ali sploh ne razumejo – kar niti ni presenetljivo. Tujci so o dogajanju v Sloveniji zaradi tehničnih, jezikovnih in političnih razlogov relativno skopo, včasih tudi narobe obveščeni. Dopuščam, da del odgovornosti za to pomanjkanje ali napake nosijo tudi tuji in slovenski diplomati.''

Kriva naj bi bila vlada, ki si je ''zaradi svoje izključujoče politike pri izbiranju in pošiljanju veleposlanikov privoščila precej dolgo odlašanje''. Opozarja, da se v zadnjem času pošiljanju veleposlanikov v Ljubljano izogibajo tudi tuje vlade. Spomni na napoved umika švedskega veleposlaništva in da je ameriška ambasada brez vodje že leto dni. ''Ljubljana, ki so jo še nekaj let nazaj tujci odkrivali kot skrito dragocenost, postaja nezanimiva in – kot rečeno – nerazumljiva. Po koncu predsedovanja Evropski uniji je v Sloveniji nastopil pust čas. Pešati je začel ugled države.''

''Kot so, ne glede na vse povedano, ugotovili celo nekateri tuji mediji, je bilo takrat, po predsedovanju in po volitvah septembra 2008, nekoliko nenavadno tudi ravnanje novih oblastnikov do moje osebe. Kar nekajkrat sem bil v zadregi, ko sem moral razlagati, zakaj sem kljub imenovanju za veleposlanika na Dunaju ostal v Ljubljani; predvsem pa je malokdo razumel, zakaj oseba, ki je bila deset let primerna za zunanjega ministra, za predsedujočega OVSE in celo za predsednika Evropskega sveta, 'ne uživa zaupanja' predsednika republike Danila Türka. Tu pa tam je koga zmedla tudi informacija, da sem soglašal z veleposlaniško kandidaturo šele potem, ko me je javno in nedvoumno podprl predsednik vlade Borut Pahor. Ta je kasneje obljubljal naklonjeno posredovanje pri drugih kandidaturah, vendar se je izkazalo, da ni šlo za podporo, ampak za njihovo oviranje.''

Predsednik Türk naj bi med zagovorom zaradi ustavne obtožbe v državnem zboru nanj naslovil ''nekaj neprimernih opazk brez povoda. Poslance in javnost je prepričeval, da ima poleg pravice odlikovanja voditeljev nekdanje tajne politične policije po svojem 'tehtnem premisleku' na enak način tudi pravico izbiranja veleposlanikov; in da lahko, če se mu tako zdi, diplomatu odvzame delovno dovoljenje. Kaj lahko sledi iz takšnega ravnanja? Da smo vsi, ki smo nekoč podpirali sodelovanje z različnimi Türki in Žbogarji (zunanji minister Samuel Žbogar, op. a.), ne glede na njihovo 'moralno-politično primernost', ravnali kratkovidno.'' Zanika očitke, da je tujim veleposlaništvom v Ljubljani pošiljal ''nekakšno izjavo, s katero naj bi bil prizadel ugled domovine''.

O zmagi nad 'notranjim sovražnikom'

''Ugleda nikoli ne more ogroziti resnica, ampak ga ogrožajo kvečjemu neresnice. Ugled Slovenije je v nevarnosti zaradi vse bolj razširjenega prepričanja, da po 20 letih spet živimo v času enoumja, apartheida in diskriminacije na ideološki podlagi. Prvič je ugled slovenske države pred dvema letoma prizadela objava washingtonske depeše. V volilnih štabih tako imenovane tranzicijske levice so leta 2008 za diskvalifikacijo svojih nasprotnikov najprej zvarili, nato izvozili na Finsko, na koncu pa od tam uvozili lažnivo konstrukcijo o podkupovanju bivšega predsednika vlade (Janeza Janše, oddaja 'Resnica o Patrii', op. a.). Slovenski ugled so prizadele izmišljene obtožbe in peticije, s katerimi je nekdanja opozicija oziroma aktualna vlada v času slovenskega predsedovanja Evropske unije poskušala kompromitirati nekdanjo vlado in sedanjo opozicijo. Trpel je ugled države, vendar ga je preglasilo navdušenje zaradi zmage nad 'notranjim sovražnikom'.''

'Vsi se sprašujejo: Mar Slovenija ne zna prekiniti s težavno preteklostjo?'

Dodaja, da je ugled Slovenije ogrožen ''zaradi pojavov, na katere opozarjam: zaradi vračanja k diskreditiranim političnim modelom in zaradi rehabilitacije ljudi, ki so fizično in politično preganjali sodržavljane in kršili človekove pravice. Obsojanja vredno in za državni ugled nezdravo je nepooblaščeno poseganje v zasebnost državljanov, prisluškovanje njihovim telefonom – kar so dokazano počeli tudi v mojem primeru ... Največji problem slovenskega ugleda v mednarodni skupnosti pa je vse slabši gospodarski položaj in njegovo omahljivo oziroma neustrezno reševanje.''

''V Slovenski demokratski stranki, predvsem pa med člani Strokovnega sveta pri tej stranki, se je začela razprava o širšem kontekstu omenjenih in drugih pojavov (kot sta na primer peticija za ukinitev Slovenske vojske in novo nasprotovanje članstvu v NATO), nakar smo prišli do ugotovitve, da bi bilo prav, ko bi o njih obvestili tudi tujo javnost. V komentarju, ki sem ga napisal za spletno stran in ki ga je stranka SDS po objavi posredovala še na nekatere druge naslove, so navedena dejstva in vprašanja, le da so prevedena v angleščino, ki jo tujci bolje razumejo kot slovenščino. Ne le tisti, ki jo imamo radi; vsi, ki poslujejo s Slovenijo se sprašujejo: Mar Slovenija ne zna prekiniti s težavno preteklostjo? Najhujši udarec ugledu Slovenije je nadaljevanje težavne preteklosti in sistema, ki jo je povzročil,'' je zapisal na koncu.