Slovenski premier Anton Rop se je v ponedeljek skupaj s premieri iz ostalih šestih novih članic zveze Nato v Washingtonu udeležil novinarske konference v Nacionalnem novinarskem klubu in slovesnosti v galeriji Corcoran, kjer je okoli 2000 gostom spregovoril ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Slednji je pozdravil Estonijo, Latvijo, Litvo, Bolgarijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, ponedeljek pa označil za dokončni konec hladne vojne. Pred tem je Rop ameriškemu državnemu sekretarju Colinu Powellu predal listine o pristopu k severnoatlantskemu zavezništvu, s čimer je Slovenija uradno postala članica zveze Nato, udeležil pa se je tudi slovesnega sprejema pri ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu v Beli hiši.
Na novinarski konferenci v Nacionalnem novinarskem klubu - sodelovalo je kar deset predsednikov vlad - poleg sedmerice še premieri Hrvaške, Makedonije in Albanije, kandidatk, ki še čakajo na povabilo v Nato - so najbolj navdušeno nad zgodovinskim dogodkom delovali premieri Bolgarije, Romunije in Latvije. Litovski premier Algirdas Brazauskas je prvi omenil tudi podporo nadaljnji politiki odprtih vrat zveze Nato, kar je razveselilo kolege iz Skopja, Zagreba in Tirane.
Slovenski premier Rop je prav tako izrazil podporo Slovenije Albaniji, Hrvaški in Makedoniji na poti v Nato in dejal, da so nove članice zdaj varnejše, Nato pa močnejši. Poudaril je, da se Slovenija zaveda odgovornosti in je pripravljena biti zanesljiva partnerica drugih članic zavezništva. Kasneje na pogovoru s slovenskimi novinarji pa je dodal, da je bil v ponedeljek zgodovinski dan, ki za Slovenijo pomeni zagotovljeno višjo stopnjo varnosti. Hkrati s predajo listin je Nato namreč začel varovati slovenski zračni prostor in Slovenija je dobila tudi garancije za zaščito pred napadi in grožnjami. Rop je dejal, da je bil za Slovenijo velika pridobitev že sam proces vstopanja v Nato in EU, saj je izvajala preobrazbo in posodabljanje svojega gospodarskega, političnega in vojaškega sistema.
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je dejal, da je vstop v Nato tako pomemben korak kot plebiscit o neodvisnosti in vstop v EU, saj postaja Slovenija del velikega sistema oziroma organizacije najrazvitejših držav sveta, ki jo danes bolj kot varovanje ozemlja opredeljujejo vrednote. Na srečanju z ameriškimi sogovorniki, predvsem s predsednikom Bushem, so po Ropovih besedah govorili o utrjevanju partnerstva in bodočem sodelovanju, brez odpiranja bolečih tem. Bush je sam poudaril, da so zanj spori s Francijo in Nemčijo glede Iraka preteklost, ZDA pa pričakujejo, da se bo položaj v Iraku kmalu dovolj izboljšal, da bo mogoče bistveno širše sodelovanje evropskih zaveznic. Sedmerica novih članic se razlikuje po marsičem, vendar je šestim članicam skupno to, da sodelujejo s svojimi vojaki v operacija v Iraku.
Rop je spomnil, da je Bush v svojem govoru pred Belo hišo posebej poudaril področja, kjer je Slovenija prispevala v protiteroristični koaliciji (Afganistan), ter da Slovenija ostaja na stališču, ki ga ima že od lani, torej da vojaško sodelovanje v Iraku pogojuje z ustreznim sodelovanjem ZN. "Pri tem stališču ostajamo in te teme ni nihče odpiral. Jasno pa je, da se Slovenija pri tem razlikuje od ostalih novih članic," je dejal Rop. Tudi Rupel, ki se je v ponedeljek srečal z namestnikom ameriškega državnega sekretarja Richardom Armitageom, je dejal, da na pogovoru ni bila izpostavljena nobena razlika med novimi članicami. Nasprotno, dobil je pohvale za sodelovanje Slovenije na humanitarnem področju skupaj z Avstrijo in pri urjenju iraških policistov ter udeležbo v enotah Nato v Afganistanu.
