Romi in izbrisani – črna pika Slovenije

Amnesty International (AI) v poročilu, ki zajema obdobje od januarja do decembra 2008, poudarja, da slovenske oblasti še vedno niso zagotovile pravic skupini stalnih prebivalcev, znanih kot izbrisani. Izbris 18.000 posameznikov iz registra stalnih prebivalcev je bil po mnenju AI diskriminatoren, saj so bili državljani nekdanjih jugoslovanskih republik obravnavani strožje kot drugi tujci, ki so prebivali v državi in so status stalnih prebivalcev dobili avtomatično.

Poročilo omenja, da so bili izbrisani pomembna tema tudi med kampanjo pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami. Osnutek zakona, ki ga je vlada Janeza Janše predstavila leta 2007, bi po mnenju AI pomenil nadaljevanje diskriminatorne obravnave izbrisanih. Zakon bi pomenil novo pravno podlago za diskriminatorno ravnanje oblasti, vključno z možnostjo razveljavitve posameznih odločb o vrnitvi stalnega prebivališča. Prav tako zakon ne bi vrnil statusa izbrisanih, ne bi priznal odgovornosti države in izrecno izključil možnost poprave krivic, piše v poročilu, ki ga je Amnesty International Slovenije (AIS) danes predstavila na novinarski konferenci v Ljubljani.

AI v poročilu nadaljuje, da so slovenske oblasti lani sprožale postopke za deportacijo posameznih izbrisanih, čeprav do samih deportacij ni prišlo. Oblasti prav tako niso priznale diskriminatorne narave izbrisa in niso izpolnile dveh odločb ustavnega sodišča, v katerih so izbris označile kot nezakonit in protiustaven.

Glede Romov poročilo AI opozarja, da oblasti niso izvedle neodvisne in temeljite evaluacije modela na osnovni šoli v Bršljinu, ki naj bi učencem, ki potrebujejo dodatno pomoč, omogočal, da nadoknadijo izgubljeno in se vrnejo k običajnemu pouku. Čeprav je bil namen drugačen, bi model lahko vodil k segregaciji, saj so bili nekateri razredi v preteklosti sestavljeni le iz romskih otrok, piše v poročilu. AI dodaja, da oblasti niso posredovale nobenih dokazov, da so imeli romski otroci od ločenih razredov koristi.

Oblasti prav tako niso predložile načrtov za razvoj modela v javno razpravo, ki bi vključevala tudi romsko skupnost. AI je dobil dostop do določenih informacij o evaluaciji modela, šele ko je sprožil postopek pri informacijskem pooblaščencu. Otroci poleg tega niso imeli na razpolago šolskih programov in materialov v romskem jeziku.

AIS meni, da je prav izobraževanje romskih družin, staršev in otrok v predšolski vzgoji tisto področje, ki bi moralo biti prioriteta izboljšanja položaja v izobraževanju. Romski otroci se praviloma ne vključujejo v predšolsko vzgojo, zato v prvi razred osnovne šole pridejo s pomanjkljivim znanjem slovenščine in brez stika z izobraževalnim sistemom. Zaradi tega so avtomatično v zaostanku v učnem procesu, kar zgolj prispeva k drugim dejavnikom, ki povzročajo ogromen osip romskih otrok iz izobraževalnega sistema, opozarja AIS.