Vemo, da je na milijone žensk po vsem svetu vsakodnevno izpostavljenih strahotnim situacijam, kratenju pravic in diskriminaciji, a si še vedno zatiskamo oči. "Najhuje je v državah tretjega sveta," so danes opozorili udeleženci okrogle mize z naslovom Ženske na kriznih območjih in družbenem robu.
Križnar: 'Tam menijo, da ste ženske povezane s samim Satanom'
"Prek medijev sicer vsake toliko do nas prispe kakšna izmed zgodb, ki nas gane, a smo se na to žal navadili," meni svetovni popotnik in mirovnik Tomo Križnar. "Vsa severna Afrika in Bližnji vzhod postajata en sam žrtvenik gospodarjev vojne in ženske ter otroci ste pri tem najbolj na udaru. Nad vami se izživljajo arogantni ljudje. Tam gre za nekakšno hegemonijo tistih, ki ne le, da obrezujejo ženske, pač pa celo mislijo, da ste povezane s samim Satanom,“ pravi in dodaja, da tam ženske nimajo prav nobenih pravic. "Deklice še vedno lovijo ter jih imajo za priležnice ter rojevalni stroj arabskih otrok. Če ne bomo pristopili ter ukrepali, bo šel svet nazaj v srednji vek,“ je zaključil Križnar in pozval predstavnike vladnih in nevladnih institucij, da poskusijo organizirati programe izobraževanj in pomoči tem ljudem, ob enem pa tudi poudaril na pomembnost ozaveščanja s strani medijev ter vseh Evropejk, ki imajo možnost izraziti glas za ženske tretjega sveta.
"Na žalost si tudi v Evropi prevečkrat zatiskamo oči"
Tudi če pogledamo države Evropske unije, kjer naj bi bile razmere najboljše, statistika priča o izjemno počasnem izboljševanju. Kljub mnogim aktivnostim, programom ter sprejetim resolucijam, so namreč po besedah evropske poslanke Tanje Fajon rezultati slabi. "V enem letu zaradi nasilja v 27 državah EU umre na tisoče žensk, povečuje pa se tudi število samskih mater. 17 odstotkov vseh žensk živi v revščini, povprečna stopnja zaposlenosti pa je 60 odstotkov,“ je v okviru okrogle mize z naslovom Ženske na kriznih območjih in družbenem robu pojasnila Fajonova in dodala, da je razkorak med plačami med spoloma v letu 2010 v nekaterih državah članicah znašal prek 30 odstotkov, ženske pa zastopajo le dva odstotka ministrskih mest.
"Pred izobrazbo je vsekakor potrebno ženskam omogočiti izstop iz revščine,“ je nadaljevala strokovnjakinja in profesorica Fakultete za socialno delo v Ljubljani Vesna Leskošek. Kot pravi, je namreč možnost izobraževanja v državah na kriznih območjih na zelo nizki ravni. "Ljudem je potrebno najprej dati sredstva, da zaživijo. Tak primer je pri nas problem romske skupnosti, kjer imajo Romi veliko možnosti za izobraževanje, a potem ugotovimo, da doma nimajo elektrike, tople vode in ostalega,“ je ponazorila. Temu mora slediti šolanje, s katerim ženske pridobijo znanje in dostop do dela, s katerim si zagotovijo osebno avtonomijo. "Brez tega so ujete v to, da morajo biti vedno sužnje nekoga drugega, da lahko sploh preživijo,“ pravi in dodaja, da so bile predstavnice nežnejšega spola pri nas v podobni situaciji še v začetku 20. stoletja, ko je bil zakon edina možnost eksistenčnega preživetja.
Predstavnica Slovenske filantropije Dunja Obernel Kveder je ob tem opozorila tudi na nujno reševanje problema zdravja nosečnic. "Kar 210 milijonov žensk po svetu je pri porodu življenjsko ogroženih, letno pa pri porodu umre več kot tri milijone novorojenčkov. K temu vsekakor doprinese revščina ter slaba izobrazba,“ je dejala in izpostavila tudi problematiko v Jemnu, kjer naj bi se vse pogosteje pojavljalo spolno pohabljanje novorojenih deklic.
'Zahod ukrepa le tam, kjer ima interes'
Kot je pojasnila Fajonova, resolucija Evropskega parlamenta, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. marca letos, med drugim poziva države članice, naj sprejmejo vidik spolov kot ključno sestavino vseh skupnih politik in nacionalnih programov za izkoreninjenje revščine ter boj proti socialni izključenosti. "Se dogaja, a še vedno premalo,“ pravi. "Države so tiste, ki so najbolj zavezane pravicam, civilna družba pa ima dolžnost pritiskati ter opozarjati na nepravilnosti, a kaj ko je pri nas ta nevladni sektor še vedno prešibak. Združevanje je edina možnost za ženske,“ je dodala Leskoškova. Glede ukrepanja v državah tretjega sveta je slednja izpostavila, da "očitno zahodne sile pomagajo le tam, kjer je nafta ali ostali interesi“. "V Kongu ne posreduje nihče, prav tako ne v Slonokoščeni obali, kjer dnevno v spopadih umre na stotine ljudi. Tam imajo dovolj resolucij, a nikakršnih sprememb, medtem pa je vsak dan posiljenih na tisoče žensk,“ je zaključila.
KOMENTARJI (117)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.