VIDEO: Davčne blagajne bodo po novem morali uporabljati tudi odvetniki in zdravniki

Danes je napočil dan D za davčne blagajne, saj je o tem razpravljala vlada. Ta se je na koncu odločila, da v Sloveniji za zdaj še ne bomo imeli takšnih davčnih blagajn kot na Hrvaškem, ampak ostajamo pri sedanjem sistemu virtualnih davčnih blagajn. Trenutni program po besedah ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana namreč kaže dobre rezultate. Tako bodo ta sistem razširili na vsa področja storitev ter nakupovanja in prodaje. "To pomeni, da bodo sistem po novem morali uporabljati tudi denimo odvetniki in zdravniki," je povedal Židan. Za poslovne subjekte, ki že zdaj uporabljajo "virtualne" davčne blagajne, ki onemogočajo brisanje računov, torej ni sprememb.

Na vladi so se tudi odločili, da bodo prepovedani paragonski bloki pri izdaji računov. To pomeni konec računov, napisanih na roko. Židan je pojasnil, da bo uporaba paragonskih blokov dovoljena le v izjemnih primerih in da bodo uvedli posebne paragonske bloke, ki bodo registrirani na davčni upravi.

Podatki kažejo, da je država pobrala več denarja

Židan je postregel tudi z nekaterimi številkami glede povečanja učinkovitosti pobiranja davka na dodano vrednost (DDV). V tretjem četrtletju je tako država v primerjavi s tretjim trimesečjem lani pobrala za 16,5 odstotka oziroma 86 milijonov evrov več DDV.

V mesecih po 1. juliju, ko sta se zvišali obe stopnji DDV in so začeli veljati tudi poostreni ukrepi v boju proti sivi ekonomiji, država pobere približno 15 odstotkov več davkov kot lani in približno 30 milijonov evrov več od načrtov.

V posameznih dejavnostih pa vlada že ima podatke, iz katerih je izločen učinek višje stopnje DDV. Oktobra je tako v primerjavi z oktobrom lani država v dejavnosti restavracij in gostiln pobrala za 16,3 odstotka več davkov.

V dejavnostih strežbe pijač je bil izplen večji za 39,9 odstotka, v proizvodnji kruha, svežega peciva in slaščic za 40 odstotkov, v cvetličarnah za 36,4 odstotka, v slaščičarnah in kavarnah za 16,3 odstotka in pa v prodaji tekstila in obutve na tržnicah za kar 145 odstotkov.

Vlada je podprla tudi omejevanje plačevanja z gotovino. Odločili so se za dvostopenjsko zniževanje dovoljenega limita za gotovinsko poslovanje. V prvi fazi se bo meja znižala s 15.000 na 5.000 evrov, ministrstvo za finance pa mora zakonodajno podlago za ta ukrep pripraviti do 31. marca prihodnje leto. Zatem se bo preučilo dodatno znižanje te meje na 1000 evrov.

V OZS so proti: Problematiko sive ekonomije je treba gledati celovito

V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so podprli odločitev vlade, da trenutni model registrskih blagajn razširi na vsa področja poslovanja. Uvedba blagajn bi po njihovem mnenju obrtnike in podjetnike še dodatno finančno obremenila.

Na OZS so poudarili, da davčna blagajna stane od 300 do 1000 evrov, kar je ob že tako težki finančni situaciji obrtnikov in podjetnikov, velik finančni zalogaj. Obenem bi imeli davčni zavezanci tudi stroške vzdrževanja pri pooblaščenih serviserjih.

So pa proti ukinitvi paragonskih blokov in omejitvi plačevanja z gotovino, "saj ne pomeni reševanja vzroka problemov, pač pa gašenje finančnega požara. Problematiko sive ekonomije je treba gledati celovito."

Po njihovem mnenju z ukrepi ne bodo zajezili sive ekonomije, saj ne bodo zajeli šušmarjev. "Predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno za registrirane subjekte predvideva kazni od 4200 do 26.000 evrov, za šušmarje pa zgolj od 1000 do 5000 evrov. Šušmarstvo se bo tako v Sloveniji še vedno bolj izplačalo, kot delati pošteno," so opozorili.

Spomnili so še, da se davčne utaje po nekaterih podatkih in analizah večajo z višanjem davkov, ne pa z uvedbo davčnih blagajn. "To kaže tudi primer sosednje Hrvaške, kjer so sicer uvedli davčne blagajne, vendar pa so v gostinstvu in turizmu znižali DDV s 25 na 10 odstotkov. Davčnih utaj je posledično manj, saj se bolj splača plačevati nizke davke kot visoke kazni za davčne utaje."