FOTO: Mislil, da je videl risa. V resnici je videl domačo mačko

Danes ponoči sta risa našla izhod iz podrte ograde v ljubljanskem živalskem vrtu. Del ograde je padajoče drevje pomendralo v noči na nedeljo, a je zaradi nevarnosti padajočega vejevja do zdaj niso mogli sanirati.

Do včeraj zvečer risa ograde nista zapustila. To pa se je spremenilo v noči na torek. Risa za ljudi nista nevarna, so poudarili v živalskem vrtu. Usodna pa sta bili za gamsa, ki sta si ga izbrala za plen, kljub obilici hrane v njuni ogradi, ki so jima jo nastavljali oskrbniki. ''V jutranjih urah so naši oskrbniki opazili sledove obeh risov, izven njune ograde, znotraj živalskega vrta. Ko so jima sledili, so ugotovili, da sta uplenila samca gamsa,'' so zapisali v sporočilu za javnost.

Mislil, da je videl risa

S številke 113 so živalski vrt ob 14. uri obvestili, da naj bi občani videli risa približno tri kilometre zračne razdalje severozahodno od živalskega vrta. Z vso opremo so se odpravili na teren in se srečali z občanom. S strokovnjaki oddelka za biologijo so si ogledali razločne sledi v snegu in ugotovili, da je občan videl domačo mačko in ne risa. "Za vse zaposlene in naše zunanje sodelavce je bila to dobra suha vaja," pravijo v živalskem vrtu. Odzivni čas, ko so z vso opremo za omamljanje, prenosno kletko in ponjavo prispeli na teren, je bil 20 minut.

V živalskem vrtu prosijo, da občani pred klicem dobro preverijo, ali gre res za risa. Dodali so tudi sliko iz knjižice Lovske zveze Slovenije, na kateri je razvidno, da ima ris premer sledi v snegu sedem cm, sled domače mačke pa je vsaj polovico manjša (premer je okoli tri centimetre). Upoštevati pa je treba, da se s taljenjem snega sledi povečujejo.

Računajo, da sta še vedno v bližini

V živalskem vrtu so sicer še vedno prepričani, da sta risa na območju živalskega vrta. Lovijo ju z dvema pastema (živolovkama). Ko se bosta ulovila, bodo prejeli SMS-sporočilo.

Kot je za 24ur.com pojasnila Barbara Mihelič, strokovni vodja, se risa zdaj najverjetneje nekje skrivata. Risinja najverjetneje na kakšnem drevesu, ris pa pod kupom vejevja, v brlogu. Ponoči pa pričakujejo, da se bosta vrnila do svojega plena, kar je v navadi za to vrsto živali.

Gamsa sta risa napadla v njihovi ogradi, je še povedala Miheličeva in dodala, da ris v naravi pleni živali ravno v velikosti gamsa ali srne. ''Potem plen po delih pojejo, če ga še kaj ostane se vračajo, če seveda njihovega plena ne poje lisica, medved,'' je o navadah risov v naravi povedala strokovna vodja živalskega vrta.

Risa lahko gresta kamorkoli

''Rožnik je njihov. Risa lahko gresta kamorkoli. Verjetno se bosta zadrževala tu, saj ne marata odprtega območja brez kritja. Ona dva sta zdaj tako, kot da prosto živita v naravi. Možno je vse: da bosta tukaj ali da bosta šla daleč stran. Značilno sicer je, da se risi vračajo k plenu in že zdaj se je videlo, da sta zapuščala in se vračala v ogrado gamsov. Živali svoj teritorij počasi zapuščajo in ne na hitro, razen, če jih kaj preganja,'' je še pojasnila Miheličeva. Vse ostale živali so preštete.

Ris lahko tehta do 30 kilogramov

V ogradi Živalskega vrta Ljubljana sta živela mlajši samec in samica. Samica je letnik 2009 in je k nam prišla iz živalskega vrta Chemnitz v Nemčiji, samec je letnik 2007 in je k nam prišel iz Szeged ZOO na Madžarskem. Pripadata karpatski podvrsti risov, katera je bila ponovno naseljena tudi v Sloveniji leta 1973.

''Ris je naša največja domorodna mačka. Njegovo telo je dolgo do 130 centimetrov, rep do 20 centimetrov, težak pa je do 30 kilogramov. Samice so manjše in lažje. Zadnje noga ima daljše od sprednjih, zato v dolgih skokih lahko doseže plen. Če plen zgreši, ga ne zasleduje, ker ima majhno srce v primerjavi s telesnim volumnom in ni vzdržljiv. Kožuh je lisast, z lahkoto se prikrije v okolju. Zimska dlaka je gostejša in svetlejša. Ris zelo dobro sliši, vidi in voha,'' so o risu zapisali v živalskem vrtu.

Okoli dvajset ur na dan počivajo, spijo in si negujejo kožuh, približno štiri ure na dan pa so dejavni. Risi radi počivajo v suhem zavetju, ki jih varuje pred vlago in vetrom. Le majhen odstotek risov pleza po drevesih. To zna tudi samica v živalskem vrtu, ki je večino dneva preživela na hrastu ali smreki znotraj ograde.

Večino leta ris sicer preživi samotarsko, le v času parjenja se odpravi na paritvena območja. Ris pleni srne, jelene, muflone, gamse, divje prašiče, zajce, gozdne kure, male glodavce, sam pa naravnih plenilcev nima. Risi v naravi lahko živijo do 17 let. Naši najstarejši risi so dočakali 21 let. V Sloveniji živi predvsem na območju dinarskega gozda bukve in jelke.

Pri nas so ga iztrebili

Ris je bil pri nas v 19. stoletju iztrebljen zaradi pretiranega lova. V Kočevskem Rogu so nato leta 1973 izpustili na prostost tri samce in tri samice, ki izvirajo iz Slovaške. Naselitev je bila uspešna, razširil se je do Alp. V zadnjih letih populacija risov v Sloveniji znova upada. ''Risa je v naravi težko opaziti. Kadar zasliši, da se mu bližajo ljudje, se neslišno umakne. Verjetno pa nas na razgledišču, kjer je skrit pred pogledi, neopaženo opazuje, ne da bi mi slutili, da je v bližini,'' so zapisali. Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji živi le še 15 do 20 risov.

Otežena je oskrba s hrano za živali zaradi zaprte Večne poti

Različni dobavitelji večkrat tedensko dostavljajo hrano za živali v živalskem vrtu, a zdaj so dobavitelji naleteli na zaprto cesto. Z vsemi dobavitelji se zdaj dogovarjajo za prevzem hrane pred zaporo na Večni poti, od koder jo sami vozijo do živalskega vrta. Večna pot ostaja zaprta zaradi velike nevarnosti padcev dreves.