Znani vzorci dodatnih raziskav ob Kemisu, ribiči bodo najverjetneje spisali odškodninske zahtevke

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ter Agencija RS za okolje (Arso) so pripravili poročila o rezultatih analiz vzorcev, ki so bili odvzeti v zadnjih dneh. 

Glede dolgotrajne izpostavljenosti škodljivim snovem po požaru, so na NIJZ na novo prejeli Poročila o kemijskem preskušanju 4 sestavljenih vzorcev zelenjave s področij Rovte, Zaplana, Velika Ligojna, Sinja gorica. Vzorci so bili analizirani na sledeče parametre: organoklorni pesticidi, celotni cianid, dioksini in furani, dioksinom podobni PCB, dioksinom nepodobni PCB, kovine (As, Cd, Ni, Pb in Hg) in poliaromatski ogljikovodiki

Ker je daljša izpostavljenost dioksinom in furanom lahko povezana s škodljivimi učinki na zdravje ljudi, mora biti njihova prisotnost v okolju spremljana. Vnos dioksinov in furanov v človeško telo je največji preko hrane, zato so za določene kategorije živil že postavljene mejne vrednosti, ki jih določa Uredba EU št. 1881/2006. Na osnovi prejetih rezultatov strokovnjaki ocenjujejo, da so imenovani vzorci zelenjave skladni z zakonodajo oziroma varni za uživanje.

Iz UVHVVR so sporočili, da iz rezultatov cvetnega prahu izhaja, da v nobenem vzorcu niso bili potrjeni skupni dioksini in furani. Ugotovljena je bila prisotnost dioksinom nepodobnih PCB-jev, katerih koncentracija se je z oddaljenostjo od mesta nesreče zniževala. Glede na to, da za cvetni prah ni predpisanih mejnih vrednosti, so bili vzorci ocenjeni po najstrožji obstoječi živilski zakonodaji, zakonodaji za otroško hrano. V vzorcu, ki je bil vzorčen znotraj 1,6 km pasu, je bila izmerjena najvišja vsebnost, ki je dosegla polovico mejne vrednosti. Najvišja vsebnost dioksinom podobnih PCB-jev je bila prav tako izmerjena v vzorcu, ki je bil vzorčen znotraj 1,6 km pasu in je nižja od predpisane akcijske meje za sveže sadje in zelenjavo.

Vsi rezultati mleka so skladni s predpisanimi mejnimi vrednostmi

Primerjava rezultatov vzorcev mleka vzorčenih na kmetijah ležečih v oddaljenosti v krogu 1,6 km od neskladnega vzorca trave in znotraj kroga 730 m od neskladnega vzorca kaže, da so bile izmerjene koncentracije skupnih dioksinov in furanov, dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB nižje v vzorcu, ki je bil vzorčen na kmetiji ležeči bližje nesreči.

Rezultat analize vzorca zelišč vzorčenega znotraj prvotnega 1,6 km kroga kažejo, da skupni dioksini in furani niso bili zaznani, ugotovljena pa je bila prisotnost dioksinom podobnih PCB in dioksinom nepodobnih PCB. Vsebnost dioksinom podobnih PCB-jev je bila bistveno nižja od predpisane akcijske meje za sveže sadje in zelenjavo, vsebnost dioksinom nepodobnih PCB-jev pa je bila pod mejno vrednostjo določene za živilo, namenjeno najbolj rizični populaciji, mejni vrednosti za otroško hrano.

UVHVVR bo na podlagi neskladnega vzorca izvedla kontrolno vzorčenje. V primeru ugotovljene skladnosti, da v vzorcu ne bodo ugotovljene presežene mejne vrednosti za dioksine, dioksinom podobne PCB in dioksinom nepodobne PCB, bo lahko ukinila ukrep prepovedi. Vzorčenje bo izvedeno takoj, ko bo možno pridobiti reprezentativen vzorec druge košnje trave, so sporočili.

Kadmij, krom, kobalt, mineralna olja - kakšne so ugotovitve Arsa?

Vzorčenje tal je potekalo v treh nizih, so sporočili z Arsa. Od 24. maja so izvedli še drugi in tretji niz vzorčenj tal. Drugi niz vzorčenja tal so izvedli 25. maja po močnem deževju na štirih lokacijah, od tega je bila ena lokacija določena kot monitoring točka, in sicer na otroškem igrišču vrtca Vrhnika, enota Želvica. Ena lokacija je bila določena na območju izliva nevarnih snovi iz Kemisa v potok Tojnica, dve lokaciji pa sta bili določeni na vrtovih, kjer je bil možen vpliv požara na onesnaženost tal.

14. junija so prejeli še zadnje analizne rezultate za vsebnost onesnaževal. Rezultati analiz vsebnosti onesnaževal v vzorcih tal so pokazali, da so bile pod mejo določanja uporabljene analizne metode sledeča onesnaževala: celotni cianid, HCH spojine, drini, benzen, Heptaklorepoksid, Klordan in Heptaklor. Mejne zakonodajne vrednosti niso presegle vsebnosti za: živo srebro, cink, baker, svinec, PCB (vsota), benzen, etilbenzen, drini in HCH spojine.

Podlaga za določitev in ovrednotenje onesnaženosti tal je Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. list RS, št. 68/96, v nadaljevanju Uredba), kjer so opredeljene mejne, opozorilne in kritične vrednosti za posamezna onesnaževala, pravijo na Arsu. Mejna emisijska vrednost glede na Uredbo pomeni, da so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi; pri opozorilni emisijski vrednosti obstaja pri določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje; kritična emisijska vrednost pa predstavlja vrednost pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode.

Pričakovano je bila najbolj onesnažena lokacija na območju izliva nevarnih snovi iz Kemisa v potok, saj so se tla lahko onesnažila preko neposrednega izliva nevarnih snovi v tla in preko zraka. Močno je bila presežena kritična vrednost za mineralna olja in opozorilna vrednost za nikelj v zgornjem sloju tal (0-5 cm), v spodnjem sloju od 5-20 cm pa opozorilna za mineralna olja in mejna vrednost za nikelj. Vsebnosti za policiklične aromatske ogljikovodike, ksilen in toluen so presegle mejne vrednosti v obeh slojih.

Poleg tega je bila v zgornjem sloju presežena mejna vrednost za krom in molibden. V vzorcih tal so bile tudi določene povišane vsebnosti stirena, ki z globino padajo. V Uredbi za vsebnost stirena v tleh niso določene mejne, opozorilne in kritične emisijske vrednosti. V sloju tal od 20-30 cm nobeno onesnaževalo ni preseglo mejne vrednosti, kar pričakovano nakazuje, da sta vrhnja sloja tal onesnažena zaradi neposrednega izliva nevarnih snovi na tla.

V Uredbi niso navedene zakonodajne vrednosti za dioksine in furane, zato so jih na Arsu primerjali z avstrijsko zakonodajo. Vsebnosti dioksinov in furanov iz vseh treh nizov vzorčenj tal so bile v vseh vzorcih pod najnižjo referenčno vrednostjo, ki je navedena v avstrijskem predpisu.

Glede na to, da so bile presežene zakonodajne vsebnosti onesnaževal primerljive med vzorci, ki so bili odvzeti na globini 0-5 cm in globini 5-20 cm rezultati nakazujejo, da so presežene zakonodajne vsebnosti onesnaževal v tleh posledica dejavnosti, ki so se zgodile pred požarom. Izjema je lokacija na območju izliva nevarnih snovi iz Kemisa v Tojnico, kjer vsebnosti preseženih zakonodajnih vrednosti onesnaževal z globino padajo (razen v primeru toluena), kar nakazuje, da so presežene vsebnosti onesnaževal posledica izliva nevarnih snovi na tla.

Ribiči opozarjajo, da se pristojni ne zavedajo škode, ki so jo kemikalije povzročile rečnemu življu

Tri ribiške družine, ki pokrivajo prizadeto porečje Ljubljanice, so se danes sestale, da bi med drugim oblikovale odškodninske zahtevke zaradi škode, ki je nastala na potoku Tojnica in reki Ljubljanici po požaru v vrhniškem podjetju Kemis. Ugotovile pa so, da bodo končni zahtevek lahko oblikovali šele takrat, ko bodo znani rezultati analiz rib.

To so za STA pojasnili po sestanku ribiških družin Vrhnika, Barje in Vevče. Poudarili pa so, da bodo zahtevek vsekakor oblikovali, saj je bila škoda po požaru narejena. Onesnaženje je med drugim povzročilo pomor življa v teh vodah.

V noči s 15. na 16. maj je v vrhniškem podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis izbruhnil požar. Gasilna voda, pomešana z različnimi kemikalijami, je iz objekta odtekala v bližnji potok Tojnica. Oljno goščo, ki se je nabirala na gladini Tojnice, so sicer uspeli večinoma zadržati s pivniki in v nekaj dneh odstraniti, ne pa tudi v vodi topnih kemikalij, je opozoril predsednik Ribiške družine Vrhnika Vladimir Mikec.

Za ribe, ki so ostale, predvsem nižje v Ljubljanici, pa ni jasno, kakšne učinke so imele kemikalije, ki jih je odneslo nizvodno, nanje. Po besedah Mikca tega tudi nihče ne spremlja, so pa ribiške družine, ki pokrivajo to območje, svoje člane obvestile, naj rib, ulovljenih v Ljubljanici, raje ne jedo. Prav tako bi po mnenju Mikca morali ljudi posvariti pred kopanjem v Ljubljanici, dokler se ne ve, kaj je v vodi oz. na dnu.

Mikec je namreč prepričan, da so kemikalije iz Kemisa, ki so se usedle na dno reke Ljubljanice, pomorile ves živelj na rečnem dnu, tako kot se je zgodilo v Tojnici. Mikec je opozoril, da bo potok, ki teče mimo Kemisa, potreboval več let, da se bo regeneriral in bodo na tistem delu, ki ga je prizadelo onesnaženje, lahko spet opazovali živa bitja.

"Na dolgi rok bi morali ugotavljati učinke, ki so jih v Tojnico izlite kemikalije imele na živali. Onesnaženje je bilo v dneh po požaru vidno tudi na Ljubljanici, vse do pritoka Borovniščice. Voda se je penila, bila je umazana. A nihče se ne zgane," je opozoril predsednik ribiške družine.

Kot je pojasnil, so od požara dalje pisali različnim pristojnim službam, od ribiške zveze do agencije za okolje in ministrstva za okolje, a odziva ni. Zavod za ribištvo bi sicer lahko opravil ponovna vzorčenja, a brez naloga okoljskega ministrstva tega ne morejo storiti.

Že večkrat je opozoril tudi, da še vedno nimajo nobene informacije o tem, konkretno zaradi katerega razloga so pomrle ribe v Tojnici. Nekaj rib so dan po požaru odnesli kriminalisti, a informacij od njih nimajo, je dejal.

Glavni koordinator ukrepov ob požaru Srečko Šestan je pojasnil, da naj bi policija odvzete ribe poslala na analizo Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. V laboratoriju so sicer pojasnili, da se s policijo glede tega še usklajujejo. V kolikor bodo analize dejansko opravili, bodo v njihovem laboratoriju skušali ugotoviti, katere kemikalije so bile v ribah, medtem ko bodo vzrok pogina ocenili strokovnjaki zavoda za ribištvo.

Preiskava požara pa še zdaleč ni zaključena. Kot so pojasnili na Policijski upravi Ljubljana, namreč še vedno pridobivajo različno dokumentacijo iz nadzorov drugih služb.

Po požaru v Kemisu občani na strokovnjake naslovili več sto vprašanj

Zbirni podatki medresorske skupine za za usklajevanje ukrepov, povezanih s posledicami požara v podjetju Kemis, kažejo, da je informacijsko pisarno v prostorih občine Vrhnika obiskalo več kot 50 občanov, odgovorjeno je bilo na okrog 250 elektronskih sporočil, preko posebne telefonske številke pa je bilo podanih več kot 300 odgovorov.

Prebivalcem sta od prejšnjega tedna na voljo tudi mobilni ekipi, ki ju sestavljajo strokovnjaki za varovanje zdravja, varno hrano ter analize tal. Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, sta do danes ekipi na podlagi prejetega seznama NIJZ obiskali 40 naslovov prebivalcev ter dodatno vse šole in vrtce na območju občine Vrhnika.

Ob tem so sicer ponovno poudarili, da ima mobilna ekipa svetovalno vlogo in ne sprejema naročil ali izvaja odvzema vzorcev iz okolja.

Informacijsko pisarno so na Vrhniki odprli minulo sredo, v četrtek pa je na teren šla tudi prva mobilna ekipa. "Močno bomo intenzivirali informiranje ljudi, ki je bilo - moramo priznati - v začetku preslabo," je ob odprtju informacijske pisarne v izjavi za medije namen ukrepov pojasnil premier Miro Cerar.

V začetku meseca pa so na NIJZ vzpostavili posebno telefonsko številko ter elektronski naslov za vprašanja, opažanja in ostale informacije, ki jih imajo ljudje v povezavi s požarom. Posebna telefonska številka 051 255 133 je na voljo vsak delavnik od 8. do 19. ure. Prebivalci pa lahko sporočajo morebitna vprašanja, opažanja in ostale informacije tudi na elektronski naslov okolje@nijz.si.

Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa so v torek sicer začeli izvajati usmerjene zdravstvene preglede gasilcev, ki so sodelovali v intervenciji. Napotuje jih občina Vrhnika, plačnik pregledov pa je podjetje Kemis, so še spomnili v delovni skupini.