(Foto: Blaž Garbajs)

Usklajevanja med koalicijskimi poslanci in ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem so bila uspešan. Doslej so namreč uskladili 134 od več kot 200 členov teksta zakona o zdravstveni dejavnosti, in sicer področje koncesij, vodenje zavodov, nadzora, ločevanja med javnim in zasebnim ter članstva v zbornicah. Z delom bodo nadaljevali zjutraj.

Koncesija v osnovni dejavnosti bi trajala 10 let

Minister je po zaključku današnjih usklajevanj pojasnil, da bodo lahko koncesionarji delali tudi za samoplačnike pri zasebnikih. Glede tega so v koaliciji usklajeni, čeprav nekateri posamezniki glede tega še dvomijo.

Koncesija v osnovni zdravstveni dejavnosti naj bi tako trajala 10 let, na sekundarni ravni pa 25 let. Na vprašanje, kaj bo po reformi torej drugače na področju koncesij in podjemnih pogodb, je minister pojasnil, da bo bistveno drugače to, da bo omogočen veliko večji nadzor.

Kot pravi Miklavčič, zanj dolžina koncesije sploh ni več problem, glede na to, da so v tekst zakona zelo trdo zapisali izpolnjevanje pogojev koncesije. "In koncesionar, ki bo kršil pravila koncesijske pogodbe - na primer, da bo dvakrat zapovrstjo zaračunal ali izdal napačen račun zavodu - bo prvič opozorjen, drugič bo izgubil koncesijo. Se pravi, z nadzorom je to odpravljeno in urejeno," je dejal minister. Kot je pojasnil, so časovno omejitev trajanja koncesije v zakon zapisali na željo poslancev.

Različne uprave za različne zavode

Glede upravljanja javnih zavodov, o čemer so prav tako obstajala različna mnenja, so po besedah ministra dobili nekatera opozorila. Te bodo na ministrstvu še proučili, a nekih bistvenih sprememb ne bo, je menil Miklavčič. Je pa minister pojasnil, da bodo glede tega vprašanja svoje povedali tudi na ministrstvu za javno upravo.

Potrdil pa je, da sedanji tekst zakona predvideva, da bi javne zavode z več kot 800 zaposlenimi vodile tričlanske uprave, manjše javne zavode pa enočlanska uprava.

Težava pri razmejitvi javnega in zasebnega je nadzor

Veliko pripomb je bilo doslej slišati na račun razmejitve med javnim in zasebnim, predvsem kritiki zakona so zahtevali ostrejšo ločitev. Miklavčič je glede tega vprašanja pojasnil, da bo zdravnik, ki dela v javni službi, lahko delal tudi pri zasebniku koncesionarju iz tovrstne dejavnosti, ne pa tudi pri zasebniku.

Minister tu ocenjuje, da je to ustrezna ločitev javnega in zasebnega zdravstva, in poudarja, da je pravi problem nadzor. "Do zdaj ni bilo nobenega nadzora, vsak je delal, kar je hotel. Mislim, da bi z nekaterimi prijemi v tem zakonu omogočali večji in podrobnejši nadzor, da bi uredili stvari," je dejal Miklavčič. Ta nadzor bodo po njegovih besedah vršili zdravniška zbornica, zavod za zdravstveno zavarovanje in država.

Ministrstvu pristojnost supernadzora

Javna pooblastila, ki jih zdaj izvajajo zbornice, bodo podelili na podlagi javnih razpisov. Minister glede tega pojasnjuje, da se bo država odločila, kakšno pooblastilo bo podelila posameznemu profesionalnemu združenju zdravnikov, babic, fizioterapevtov in drugih. Merilo odločanja pa bo reprezentativnost.

Bo pa lahko ministrstvo vedno opravilo t.i. supernadzor, je poudaril Miklavčič. Tako bo lahko minister zbral strokovnjake, zdravnike za nek supernadzor. "To je bilo že od prvega dne in to tudi ostaja in za to opredelitev smo imeli podporo," kar je po besedah Miklavčiča novo, saj lahko po sedanji ureditvi minister odredi le upravni nadzor ali zbornici naloži izredni strokovni nadzor, po novem zakonu pa ga bo lahko opravil sam.

Obveznega članstva ne bo več, podjemne pogodbe ostajajo

Miklavčič je že v petek napovedal, da obveznega članstva v zbornicah ne bo več. Prav ta del zakona je namreč pri nekaterih strankah in civilni družbi povzročal največ pomislekov. Glede podjemnih pogodb pa je dejal, da bodo v zakonu ostale. Njihova ukinitev bi po Miklavčičevi oceni pomenila zaprtje kake bolnišnice, ki na primer dežurstva in urgentno službo zagotavlja s podjemnimi pogodbami. Ne bodo pa mogli zdravniki delati preko podjemnih pogodb pri zasebnih zdravnikih brez koncesije.

Minister napoveduje, da bo skušal zakon čim bolj uskladiti v koaliciji, nato bi ga poslali v medresorsko usklajevanje, za tem še enkrat na Ekonomsko-socialni svet. Ko bodo vse te razprave končane, bo tekst poslal na vlado, tam pa "če zakon pade, minister pade", pravi Miklavčič.