Kondominij v Piranskem zalivu?

Franco Juri (Zares) je prepričan, da je rešitev spora med Slovenijo in Hrvaško glede meje na morju in stika Slovenije z odprtim morjem kot na dlani. Predlagal je 'vzajemno ugodno rešitev', to je oblikovanje kondominija oziroma skupne suverenosti na delu morja, ki je predmet spora.

Kondominijska rešitev bi, kot poudarja, prišla v poštev le za sporni del akvatorija – od Piranskega zaliva, "katerega zgodovinska in ekološka posebnost kliče po celovitosti", pa do morskega koridorja, ki bi slovensko teritorialno morje neposredno povezal z mednarodnimi vodami.

Kondominij bi se nadaljeval po t. i. dimniku, poznanem že iz nesojenega sporazuma Drnovšek-Račan, ki bi povezoval slovensko teritorialno morje z mednarodnimi vodami, nadaljuje Juri. Kot pojasnjuje, bi kondominijski koridor Sloveniji jamčil neposreden stik z odprtim morjem, Hrvaški pa kontinuirano morsko teritorialnost do morske meje z Italijo.
Možnost omejevanja oziroma nadziranja plovbe proti koprskemu pristanišču ne bi bila "niti teoretična", glede t. i. dimnika poudarja Juri, med prednostmi oblikovanja kondominija pa med drugim izpostavlja, da bi bila skupna suverenost obeh držav nad spornim delom akvatorija "zelo blizu pričakovanjem, tradiciji in kulturi sobivanja istrskega prebivalstva".

Kot je spomnil poslanec Zaresa, so o tovrstni možni rešitvi – ta se je v mednarodnopravni praksi sicer že izkazala za učinkovito, med drugim pri razmejitvi med Nikaragvo, Hondurasom in Salvadorjem v zalivu Fonseca – v zadnjih letih spregovorili že različni poznavalci tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

"Vse kaže, da sedaj dozoreva čas za ponovno utemeljevanje te pobude, ki utegne biti edini racionalen izhod iz zapletenega meddržavnega spora, katerega posledice bodo skrajno neugodne za obe državi in tudi za EU," piše Juri in spomni, da se Slovenija in Hrvaška trenutno ne moreta sporazumeti niti glede formalnega okvira za reševanje spora glede meje.

Priznava pa, da bi bilo oblikovanje kondominija morda bolj uresničljivo po vstopu Hrvaške v EU in kasneje v schengensko območje, saj trenutno ostaja odprto vprašanje formalne kompatibilnosti kondominija s schengenskim režimom. Če tovrstna rešitev torej ne bi bila mogoča takoj, "bi jo lahko obravnavali perspektivno, za čas skupnega pripadanja držav EU in schengenskemu prostoru", dodaja poslanec.

'Želimo vključitev Hrvaške v EU, a ne na škodo naših interesov'

Slovenija želi Hrvaški kar se da hitro vključitev v EU, a ne bomo dovolili, da na škodo življenjskih interesov Primorske, Slovenije in EU uveljavlja svojo kapriciozno usmeritev prodora na zahod, je poudaril predsednik DS Blaž Kavčič.

"S Primorsko in Slovenijo je ohranjanje lastnega neoviranega dostopa do mednarodnega morja življenjskega pomena," je dejal Kavčič, ki je prepričan, da Hrvaška pri tem "nima res nobene razumne osnove". "Z veseljem bomo podprli vključitev tistih novih članic, ki bodo EU vsebinsko okrepile in obogatile. Pomembno je, da države kandidatke verodostojno dokažejo svojo iskreno privrženost povezovalnim in graditvenim vrednotam, da so pripravljene razumeti in spoštovati življenjske interese drugih," je poudaril.