Vizjak: Visoka podpora reformi trga dela kaže na zrelost politike

Državni zbor je v današnjem nadaljevanju izredne seje sprejel zakon o delovnih razmerjih (ZDR). T. i. malo delavsko ustavo je podprlo 68 od 77 navzočih poslancev. Nekaj poslancev se je vzdržalo bodisi zaradi razočaranja sindikatov bodisi zaradi razočaranja delodajalcev. S 83 glasovi za in nobenim proti pa so poslanci sprejeli tudi novelo zakona o urejanju trga dela (ZUTD).

Zakona sestavljata reformo trga dela. Glavna cilja sprememb delovne zakonodaje sta zmanjšanje segmentacije in povečanje prožnosti trga dela. Tik pred sprejetjem je bilo sicer mogoče slišati, da reforma za sindikate ni usklajena.

Kaj prinaša reforma trga dela?

Socialnim partnerjem je več kot petmesečna pogajanja uspelo skleniti minuli teden. V okviru ključnih ciljev reforme so se sindikati ves čas zavzemali za rešitve za zmanjšanje segmentacije na trgu dela, delodajalci pa za ukrepe v smeri večje prožnosti trga dela.

Reforma tako omejuje sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo ter uvaja minimalno zaščito za ekonomsko odvisne delavce. Sistema denarnih nadomestil za brezposelne ne spreminja, prinaša pa tudi več ukrepov za zaščito zaposlenih. Poleg tega krepi notranjo prožnost, poenostavlja postopke zaposlovanja in odpuščanja ter uvaja začasna dela za upokojence. Hkrati znižuje odpravnine in skrajšuje odpovedne roke, plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo pa ostajata.

Ne na sindikalni ne na delodajalski strani s spremembami niso povsem zadovoljni. Četudi je zlasti večina delodajalskih organizacij nad izkupičkom zelo razočarana, sprejemu reforme ne nasprotuje nihče. So se pa delodajalci zavzeli, da se k novi reformi pristopi čim prej. Veljati bo začela 30 dni po objavi v uradnem listu.

Vizjak zadovoljen, da je DZ reformo sprejel z ''ustavno večino''

Visoka podpora reformi trga dela kaže na zrelost politike, je poudaril minister za delo Andrej Vizjak in izrazil zadovoljstvo, da je državni zbor reformo sprejel z ''ustavno večino''. Navedbe, da ZDR ni bil usklajen s sindikati, je zavrnil, nasprotovanje s strani dela delodajalcev pa pripisal "nerealnim pričakovanjem". Prepričan je, da bo reforma trga dela prinesla več zaposlovanja za nedoločen čas.

Vizjak si želi, da se bodo delodajalci in delojemalci čim bolj identificirali z ZDR, saj bo na koncu pomembno, kako ga bodo izvajali in kako bodo odločala sodišča. Eno je namen zakonodajalca oz. to, kar zapiše v zakon, drugo pa je praksa, je izpostavil. Sam sicer ostaja optimist.

Ponovil je, da sta najpomembnejši pridobitvi reforme trga dela rahljanje postopkov zaposlovanja in odpuščanja ter omejevanje zaposlovanja za določen čas. To bo po njegovih besedah prineslo več zaposlovanja za nedoločen čas.

ZSSS: Reforma trga dela le prvi korak k večjemu redu

Reforma trga dela prinaša nekatere pomembne sistemske rešitve, vendar pa je le prvi korak k večjemu redu na tem področju, je dejal izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. "Ta dva zakona nista idealna, vendar bi lahko bila slabša, če ne bi sodelovali," pa je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Zorko je spregovoril tudi o nujnih nadaljnjih ukrepih. "Menim, da je nastopil čas, da kakšen delodajalec zaradi kršitev delovne zakonodaje preživi tudi kakšen dan v zaporu," je poudaril. V ZSSS po njegovih besedah zato pričakujejo, da bodo po sprejetju reforme trga dela takoj pristopili k reformi inšpektorata za delo, okrepiti pa je treba tudi preganjanje kršitev pravic delavcev.

Spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki so jih v okviru reforme trga dela danes sprejeli poslanci, po Zorkovem mnenju sicer ne bodo odpirale novih delovnih mest. Število delovnih mest je namreč odvisno predvsem od pogojev, v katerih gospodarstvo posluje, medtem ko zakon o delovnih razmerjih ureja zgolj in izključno razmerje med delavci in delodajalci, je pojasnil Zorko. Zakon uvaja tudi odpravnine pri zaposlitvi za določen delovni čas, kar bo po mnenju Zorka delodajalce stimuliralo za zaposlovanje za nedoločen čas.

Reforma trga dela je kompromis; velika večina je bila usklajena, so pa na nekaterih področjih ostale velike razlike, je pojasnil predsednik KS 90 Peter Majcen. Kljub temu po njegovem vedenju v nobenem od sindikatov niso izrecno izrazili nasprotovanja sprejeti reformi. Pojavila so se namreč namigovanja, da reforma za sindikate ni usklajena.

"Sindikati si te reforme nismo želeli, vendar smo se je bili primorani lotiti," je pojasnil Majcen. Kot velik uspeh je izpostavil, da se je razprava o reformi premaknila iz razprave o potrebi po zagotovitvi večje fleksibilnosti delovnih mest v smeri preprečevanja segmentacije trga dela. Velik problem je ostala omejitev agencijskega dela, za katero v KS 90 poudarjajo, da ni zadostna.

Da je reforma trga dela minimalni kompromis rešitev, ki jih je bilo možno uskladiti, pa je ocenil generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek. Poudaril je, da v Pergamu še vedno "nasprotujejo uvedbi začasnih in občasnih del, saj za razliko od nekaterih drugih sindikalnih central ocenjujejo, da bo imela uvedba te prekerne oblike dela katastrofalne posledice za slovenski trg dela in v tem smislu tudi odstopa od nekaterih drugih rešitev reforme, ki gredo v smeri odprave segmentacije na trgu dela".

OZS je sprejel "popolnoma odklonilno stališče" do reforme

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer meni, da dejanska reforma trga dela Slovenijo šele čaka, saj danes sprejeta ne bo prinesla želenih učinkov. "Bojim se, da to ni reforma, ki bi ob drugih nujnih reformah lahko povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva," je poudaril.

V javnosti so se sicer danes pojavile navedbe, da Obrtno-podjetniška zbornica (OZS) ni podpisala sporazuma o reformi trga dela. "Nobenega podpisa in nobenega sporazuma ni bilo," je takšne navedbe zavrnil Antauer. OZS je po njegovih informacijah le sprejel "popolnoma odklonilno stališče" do reforme.

Sicer pa ima Antauer občutek, da so v Združenju delodajalcev Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije reformo "na neki način podprli, ker so se bali, da bodo v dodatnih pogajanjih v parlamentu v reformo prišle še dodatne pravice". A to, kar smo dosegli, "bo popravilo le statistiko, po vsebini pa ne bo nič drugače", je ocenil.

Pogajalec v skupini socialnih partnerjev za reformo trga dela pri OZS Alojz Selišnik meni, da bodo posledice sprejete reforme trga dela škodile malemu gospodarstvu. Reforma namreč po njegovem mnenju ne bo prispevala k večanju konkurenčnosti, za dosego katere bi bilo nujno znižati stroške dela oz. povečati produktivnost. OZS zato ni zadovoljna z reformo, saj niso bili upoštevani njeni predlogi, denimo odprava odpravnin ob upokojitvi in plačanega odmora za malico ter skrajšanje odpovednih rokov. "Zakon je za obrtnike, zaposlene in državo nesprejemljiv. OZS se ni pustila vpeti v trgovanje politike in ni dovolila, da bi ji kdo zvijal roke. Edina od delodajalskih organizacij je ocenila, da zakon ni dober," je bil kritičen Selišnik.

GZS: Korak k ciljem

Na Gospodarski zbornici Slovenije sprejetje reforme trga dela pozdravljajo. Kot so sporočili, so se na pogajanjih zavzemali za spremembe, ki bodo okrepile prožnost delovnih razmerij, zmanjšale administrativna bremena delodajalcev ter znižale stroške dela. ''S sprejetima zakonoma smo naredili korak naprej k tem ciljem. Slediti bodo morali novi ukrepi za zagon gospodarstva, tudi na področju trga dela,'' so zapisali in dodali, da je ostalo še precej odprtih vprašanj in da pričakujejo, da bodo kmalu znova sedli za pogajalsko mizo.

Med odprtimi vprašanji so med drugimi še nadomestila za bolniško odsotnost, uvedba čakalnih dni, nadomestilo za prevoz na delo, plačani odmor med delom in še marsikaj drugega. Prav tako pa na GZS menijo, da je treba urediti še študentsko delo in problematiko dela na črno.