Referenduma proti GSO ne bo

bolševisti

bedni plačanci nadzirajo še prastare članke kot je ta, da ja ne bi kdo po kakem naključju naletel na resnico. Sram vas bodi politkomisija

Zelo kritični celo največji podporniki Dopisnik za publikacijo o kmetijski trgovini je opozoril, da mu nihče v biotehnološki industriji ni mogel imenovati niti enega samega primera katerekoli druge vrste izdelkov na trgu, ki bi bil na tak način zaščiten pred znanstvenim preverjanjem, kot so zaščitena gensko spremenjena semena. Znanstveni dopisnik časopisa Financial Times, še enega trdnega zagovornika genske tehnologije, se je pritožil: "Predstavljajmo si, da bi farmacevtske družbe poskušale preprečiti zdravstvenim raziskovalcem primerjanje patentiranih zdravil ali preiskovanje njihovih stranskih učinkov – to je nepredstavljivo. Kljub temu pa znanstveniki ne morejo samostojno raziskovati surovin v živilih ali raziskovati rastlin, ki prekrivajo precejšen del podeželskih območij Amerike." Članek v Nature Biotechnology opozarja, da so raziskave, kritične do GSO, tudi kadar so sploh bile objavljene, naletele na zid očitno zrežiranih, ad hominem in neutemeljenih napadov s strani zagovornikov GSO, ki so, po besedah urednika Ameriškega entomološkega društva, "očrnili raziskave drugih strokovno neoporečnih znanstvenikov na način "streljanja v koleno", napadalno in čustveno, kar ni v pomoč pri napredku znanja in ni v skladu z ideali znanstvenega raziskovanja." Monsanta pa niso izpostavili samo kot korporacije, ki duši znanstvene raziskave. Preiskava Associated Press je poročala o zaupnih Monsantovih pogodbah ter svetu prikazala, kako največji razvijalec semen na svetu izsiljuje konkurente, nadzoruje manjša semenarska podjetja in agresivno ščiti svoj prevladujoči položaj na več milijard dolarjev vrednem trgu. Škodo imajo ameriški kmetje Medtem so razočarani kmetje opozorili, kako GSO-velikan uporablja svojo tržno moč za dviganje cen, po katerih morajo kmetje plačevati semena, ter jim omejuje dostop do gensko nespremenjenih semen. Iz nekega drugega poročila je razvidno, da cene gensko spremenjenih semen naraščajo tako dramatično, da se je zaradi njih že zmanjšal povprečni kmetijski dohodek kmetov v ZDA. Tako v letu 2010 sredi neizogibnega streznjenja glede praznih trditev, češ da so GS rastline nujno potrebne za reševanje lakote, revščine in podnebnih sprememb, rasti prebivalstva, pomanjkanja goriv in sploh katerihkoli drugih skrbi, s katerimi se sooča človeštvo, nihče več ne more dvomiti o tem, za kaj v resnici gre: za nadzor nad znanostjo, naravo, hrano in kmetijstvom.

Kritike v vodilnih znanstvenih revijah Toda v letu 2009 je bil najbolj zanimiv način, na katerega je kritika biotehnološke industrije postala nekaj običajnega. Za industrijo je zaskrbljujoče, da je bilo nekatere najostrejše kritike moč najti v uvodnikih in preiskovalnih člankih, ki so se pojavljali v takih medijih, kot je Scientific American, New York Times, Associated Press in morda najbolj presenetljivo od vseh, pri sicer trdni zagovornici kmetijske genske tehnologije – reviji Nature Biotechnology. Obenem pa so vse te kritike na različne načine govorile o isti temeljni zadevi – o tem, da je bilo industriji kmetijske genske tehnologije dovoljeno, da si pridobi neprimerljivo oblast nad uporabo semen. Urednik Scientific American se je v svojem članku na primer pritožil, da je "nemogoče preveriti, ali gensko spremenjene rastline res izpolnjujejo to, kar se oglašuje. Razlog je v tem, da so si kmetijsko-tehnološka podjetja vzela moč, da z vetom odločajo nad delom neodvisnih raziskovalcev." Urednik nato ugotavlja, da "sta varnost hrane ter varstvo okolja odvisna od tega, ali omogočimo, da so rastlinski proizvodi na razpolago običajnemu znanstvenemu preverjanju", in Scientific American je industrijo pozval, naj" iz svojih pogodb za končne uporabnike takoj odpravi omejitve glede raziskav. Nadalje bi morala EPA (Agencija za varstvo okolja ZDA) prav tako zahtevati, kot pogoj za dovoljenje za prodajo novih semen, da imajo neodvisni raziskovalci neoviran dostop do vseh izdelkov, ki so trenutno na trgu." Zelo kritični celo največji podporniki Dopisnik za publikacijo o kmetijski trgovini je opozoril, da mu nihče v biotehnološki industriji ni mogel imenovati niti enega samega primera katerekoli druge vrste izdelkov na trgu, ki bi bil na tak način zaščiten pred znanstvenim preverjanjem, kot so zaščitena gensko spremenjena semena. Znanstveni dopisnik časopisa Financial Times, še enega trdnega zagovornika genske tehnologije, se je pritožil: "Predstavljajmo si, da bi farmacevtske družbe poskušale preprečiti zdravstvenim raziskovalcem primerjanje patentiranih zdravil ali preiskovanje njihovih stranskih učinkov – to je nepredstavljivo. Kljub temu pa znanstveniki ne morejo samostojno raziskovati surovin v živilih ali raziskovati rastlin, ki prekrivajo precejšen del podeželskih območij Amerike." Članek v Nature Biotechnology opozarja, da so raziskave, kritične do GSO, tudi kadar so sploh bile objavljene, naletele na zid očitno zrežiranih, ad hominem in neutemeljenih napadov s strani zagovornikov GSO, ki so, po besedah urednika Ameriškega entomološkega društva, "očrnili raziskave drugih strokovno neoporečnih znanstvenikov na način "streljanja v koleno", napadalno in čustveno, kar ni v pomoč pri napredku znanja in ni v skladu z ideali znanstvenega raziskovanja." Monsanta pa niso izpostavili samo kot korporacije, ki duši znanstvene raziskave. Preiskava Associated Press je poročala o zaupnih Monsantovih pogodbah ter svetu prikazala, kako največji razvijalec semen na svetu izsiljuje konkurente, nadzoruje manjša semenarska podjetja in agresivno ščiti svoj prevladujoči položaj na več milijard dolarjev vrednem trgu. Škodo imajo ameriški kmetje Medtem so razočarani kmetje opozorili, kako GSO-velikan uporablja svojo tržno moč za dviganje cen, po katerih morajo kmetje plačevati semena, ter jim omejuje dostop do gensko nespremenjenih semen. Iz nekega drugega poročila je razvidno, da cene gensko spremenjenih semen naraščajo tako dramatično, da se je zaradi njih že zmanjšal povprečni kmetijski dohodek kmetov v ZDA. Tako v letu 2010 sredi neizogibnega streznjenja glede praznih trditev, češ da so GS rastline nujno potrebne za reševanje lakote, revščine in podnebnih sprememb, rasti prebivalstva, pomanjkanja goriv in sploh katerihkoli drugih skrbi, s katerimi se sooča človeštvo, nihče več ne more dvomiti o tem, za kaj v resnici gre: za nadzor nad znanostjo, naravo, hrano in kmetijstvom.

briši še to zanimiv razmislek pripravila Claire Robinson in Jonathan Matthews, sourednika GMWatch. Njuna opažanja se nanašajo zlasti na dogajanje v ZDA, kar je še zlasti zanimivo – ZDA so namreč domovina kmetijske genske tehnologije in tudi glavni trg zanjo. Kot pravita avtorja, je bilo po eni strani 2009 leto, v katerem so biotehnološka industrija, Bill Gates (prek svoje dobrodelne fundacije) in njihovi zavezniki v ameriški administracije storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi svet pripravili do tega, da začne sprejemati GS rastline, vendar pa je bilo to hkrati tudi leto, ki ga je zaznamoval izjemen globalni odpor proti takšnim nameram. Vendar pa je bilo 2009 tudi leto, v katerem je resnica vse bolj stopala na dan: ne le resnica glede hudih omejitev in tveganj GS rastlin, temveč tudi glede uspešnosti pozitivnih alternativ GS rastlinam, od katerih profitno usmerjena industrija GS rastlin odvrača prepotrebno pozornost. Temelje za preboj resnice je postavilo poročilo IAASTD iz leta 2008, ki ga je pripravilo 400 znanstvenikov ter podpisalo kakih 60 držav. Iz poročila je bilo jasno, da po več kot 10 letih od vstopa na trg, gensko spremenjene poljščine niso pripomogle nič k izkoreninjenju lakote in revščine, ali k zmanjšanju uničevanja okolja zaradi kmetijstva. Poročilo IAASTD je namesto tega kot pot naprej priporočilo kmetijsko-ekološko (agroekološko) kmetovanje. Tudi raziskave v okviru Programa ZN za okolje so opozorile, da bi ekološko kmetijstvo na manjših kmetijah lahko prispevalo k povečanim donosom, brez škodljivih vplivov na okolje in brez družbene škode, ki ju povzroča industrijsko kmetijstvo. Analiza UNEP za 114 projektov v 24 afriških državah je ugotovila, da so se tam, kjer so uporabili ekološke ali skoraj ekološke kmetijske prakse, pridelki več kot podvojili. V letu 2009 je bil tudi splošno priznan prispevek takih trajnostnih pristopov k hlajenju planeta, medtem ko so novice o poskusih Monsanta, da bi okolju škodljive monokulture GS rastlin "preoblekla" v podnebju prijazne, tej korporaciji prislužile nagrado za "najslabše lobiranje leta".

stazi novinarstvo

udba pridno briše linke do znanja bedno

"Slovenija kot članica EU na svojem ozemlju ne more uvesti popolne prepovedi uporabe ali gojenja gensko spremenjenih organizmov in ker tudi ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja." Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik, 21. 5. 2009 Lahko pa iz take skupnosti izstopimo, ali raje pocrkamo zaradi EU? Nekdo, ki trdi, da česar ne moremo ne govori resnice - svoboden človek lahko počne vse, kar je v skladu z etiko.

Res je v sLOVEniji ne moremo prepodvedati GSO-jev na policah, ker se po članstvu v EU ne omejuje uvoza. Lahko pa bi prepovedali predelovanje z GSO-ji našim proizvajalcem. Kako, da niste vedeli, da se zbirajo podpisi, saj je blo objavljeno, raja , čisto nič vas ne zanima. DZ bi lahko naredu revolucijo pa po mojem noben ne bi vedu za to!

Ja adijo pamet!

GSOje vsi jeste, le da se ne zavedate. Prvo spoznajte promlem, šele na to se repenčite! Zbiram minuse :)

Ja, Vest je obveščala.

Bemti Facebook. A so sploh kaj obveščali po mailu? Pa kdo je sploh vedel za zbiranje podpisov? Poznam par k ljudi, ki bi podprli referendum b.p. :(

GSO je svinjarija prvega razreda, posega v vse nivoje - od pridelave hrane (sprememba tal, novi pesticid...i) do učinka na tiste, ki to hrano uživajo. Skratka, začetek uničevanja okolja in pestrosti v okolju je zdaj dovoljen tudi pri nas. Vse v imenu kapitala. Planet izgublja vrste, raznolikost in pestrost živalskega in rastlinskega sveta, svet izgublja ravnotežje hitreje kot se lahko s tem sooča. Evropa bi se morala kaj naučiti na napakah Amerike, ne pa da se ponavlja in ustvarja isto stanje na še enem kontinentu. Uničevanje okolja na veliko. Kak pesek v oči, razni davki na avtomobile pa eko variante. Hinavsko do konca!!!!!!!!!!!!!!

Upam le da ta hrana ne pušča prevelikih posedic za seboj!