Referendum o omejevanju spletnih iger na srečo?

Potem ko je DZ sprejel po mnenju mnogih sporno novelo zakona o igrah na srečo, s katero je dostop do spletnih strani, ki omogočajo udeležbo, oglaševanje ali druge storitve v zvezi s prirejanjem iger na srečo, vendar nimajo koncesije vlade, prepovedan, se je zdaj oglasila Civilna pobuda za preprečevanje nadzora na spletu, spletne cenzure in nepotrebnega kriminaliziranja civilne družbe. V državni zbor so namreč odnesli 3282 podpisov, kar je, kot so zapisali, “krepko preko 2500 podpisov, potrebnih za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma”.

28. januarja je namreč DZ s 47 glasovi za in 21 glasovi proti sprejel novelo zakona o igrah na srečo, s katero naj bi med drugim uveljavili družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo, zaščitil mladoletne in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi igranja iger na srečo in povečali učinkovitost nadzora.

Omejevanje pravic in svoboščin?

Vendar pa se je ob tem oglasila zaskrbljena strokovna javnost, in sicer z argumentom, da zakon uvaja omejevanje svobode interneta. Direktorat za informacijsko družbo pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je tako zapisal, da je omejevanje te svobode “neposredno povezano z omejevanjem svobode izražanja kot ustavno zajamčene pravice. Zato mora biti tudi z vidika uporabnikov interneta vsak poseg v svobodo interneta (in s tem svobodo izražanja) po našem mnenju sorazmeren skladno z ustavno ureditvijo”.

Da novela uvaja precej sporne določbe, meni tudi informacijska pooblaščenka, ki ob tem opozarja, da mora “javni interes – družbena korist, ki jo kot tako opredeljuje zakon, segati dlje od zaščite poslovnega položaja tistih organizatorjev iger na srečo, ki že imajo koncesijo Vlade RS. Še posebej na področju globalnega medija, kot je splet, se zdi, da je popoln nadzor ali iluzija ali za današnji čas nesprejemljiva cenzura, kompromisne rešitve namreč ni videti”. Pooblaščenki se posebej sporno zdi, da bi bili najbolj prikrajšani posamezniki, ki ne bi imeli možnosti dostopati do določenih spletnih strani, in ne organizatorji iger, ki naj bi dejansko kršili zakon.

Neusklajeno, neizvedljivo, nesorazmerno, nepremišljeno

Predlog za nujno spremembo omenjenega zakona se je pojavil tudi na spletni strani predlagam.vladi.si, kjer predlagatelj 6. in 107. člen označuje kot neusklajenega, neizvedljivega, nesorazmernega in nepremišljenega.

Glede nausklajenosti tako piše, da je glede na presenečenost Direktorata za informacijsko družbo in tudi javnosti očitno, da finančno ministrstvo predloga zakona sploh ni uskladilo z ostalimi resornimi ministrstvi. Poleg tega je, piše predlagatelj, določba (107. člen) v nasprotju z obstoječo zakonodajo, po kateri lahko prenos podatkov ustavi ali omeji le odredba sodišča.

Neizvedljivost zakona predlagatelj utemeljuje z argumentom, da obstajajo samo tri rešitve ali njihove kombinacije, s katerimi se lahko poskuša preprečiti dostop do tuje spletne strani, ki se ne nahaja v jurisdikciji Republike Slovenije. Če poenostavimo, gre za to, da po novem prepovedani tuji ponudniki iger na srečo lahko brez vednosti uporabnikov zaobidejo tovrstne omejitve, kar pomeni, da je določba v zakonu tehnično preprosto neizvedljiva.

Določba pa je tudi nesorazmerna, piše na omenjeni spletni strani, saj se z omejevanjem dostopa prepreči ne samo dostop do iger na srečo, ampak tudi vse ostale komunikacije, ki potekajo preko istega IP naslova. S tem pa se preseže obseg morebitne odredbe, saj mora operater oziroma ponudnik storitve izbirati podatke, s tem pa se izpostavi odgovornost za vsebino prenešenih podatkov.

“V najširšem pojmovanju tajnosti občil je vsako določilo o posegu v to tajnost v nasprotju s 37. čl. Ustave Republike Slovenije, če ni nujno potrebno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države – zahteve, ki v tem primeru zagotovo niso izpolnjene. Čeprav nazorni organ za izvajanje tega določila – UNPIS te pristojnosti nima, bodo nujne stranske posledica tudi omejitev drugih komunikacij, ki se jih morebitna odredba ne zadeva, ali pa sistemski in sistematičen vpogled v vsebino komunikacij in avtomatizirano odločanje na podlagi le teh. Pri temu pa bo vse tehnične omejitve tudi za laika še vedno enostavno zaobiti, torej svojega cilja, ne glede na povzročeno postransko škodo, ne bo možno doseči, ali pa bo izkupiček minimalen, kar bo glede na povzročeno škodo nesprejemljivo,” je še zapisal predlagatelj.

Neliberalno, nedemokratično in brez razumevanja

Na sporno novelo se je v svojem blogu odzval tudi nekdanji minister za razvoj Žiga Turk v zapisu z naslovom Naš veliki kitajski zid. “Zadeva je bedasta v več ozirih,” je začel svoje razmišljanje.

Kot argument navaja dejstvo, da se ponudnik interneta nima kaj ukvarjati z vsebino prometa, ki ga posreduje. “Ena taka določba v enem zakonu zahteva postavitev tehnične infrastrukture, ki omogoča prisluškovanje prometu na internetu in skušnjavo, da se posluša še vse kaj drugega. Odpira možnosti za to, da ISP filtrira promet po kakršnih koli kriterijih, na podlagi kakšne koli uredbe.” In dodaja: “Naj v zakon napišejo, da je državljanom Republike Slovenije prepovedano sodelovati v igrah na srečo, ki jih ne prirejajo organizatorji s slovensko koncesijo. Ali pa naj država sama postavi "carinarnice" na telekomunikacijskih povezavah v tujino in opazuje svoj prosti pad na indeksih svobode govora, človekovih pravic in kakovosti poslovnega okolja.” “Se bo treba kar sprijazniti, da na internetu meja ni, in da uporabljaš pač na tisto storitev, ki je v globalnem prostoru najbolj konkurenčna,” pravi Turk.

Tudi njega čudi, kako je takšna rešitev lahko prestala medresorsko usklajevanje, saj je ideja, da bo kršil zakon nekdo, ki zgolj omogoča dostop do neke storitve, “globoko neliberalna, nedemokratična in kaže na osnovno nerazumevanje tega, kako deluje internet”.

Kriminalizacija civilne družbe

Civilna pobuda za preprečevanje nadzora na spletu, spletne cenzure in nepotrebnega kriminaliziranja civilne družbe, ki ima na Facebooku že 2768 članov, je zato vložila pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma v zvezi z omenjenim zakonom.

“Država v Zakonu o igrah na srečo svobodnemu državljanu neposredno omejuje prosto gibanje, dostop do vsebin na spletu, prosto razpolaganje s premoženjem ter posega v njegovo pravico tajnosti pisem in občil,” so zapisali v pismu, naslovljenem na predsednika DZ Pavla Gantarja. “Država civilno družbo kriminalizira za storitve posredovanja pri dejavnosti, ki v osnovi ni kriminal, pri kateri uporabnik v osnovi ne stori kriminalnega dejanja in za katero država državnim in privatnim podjetjem podeljuje licence,” dodajajo in zahtevajo, da se po njihovem sporni člen in njegove posledice v celoti črta.

Iniciativa kot alternativo referendumu predlaga, da v DZ v proceduro vložijo novelo omenjenega zakona, v kateri bo jasno zapisano, da naj se sporni člen in vse njegove posledice v celoti brišejo iz zakona, in ki naj jo javno podpre večina poslancev. Njena naslednja poteza bo v nasprotnem primeru začetek zbiranja 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma.