Tako je - burni razpravi in številnim dilemam navkljub - obveljala vladna rešitev, po kateri bo 20 občin (Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogašovci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče) dolžno zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu do rednih lokalnih volitev v letu 2002. Vendar pa so si poslanci pustili odprto možnost, da bi lahko ta člen še spremenili v tretjem zakonodajnem branju.
DZ je nato prešel na odločanje o spremembah zakona o lokalnih volitvah. Že na začetku so se slovenski parlamentarci razdelili ob odločanju o dopolnilu k prvemu členu oz. vprašanju, ali volilno pravico na lokalnih volitvah podeliti zgolj državljanom Evropske unije ali tudi v Sloveniji živečim tujcem, ki imajo tu stalno bivališče. Parlamentarna večina je podprla osnovno vladno rešitev, po kateri bodo imeli pravico voliti člana občinskega sveta tudi tujci, ki imajo stalno prebivališče v naši državi. Dopolnilo opozicijske NSi, ki si je prizadevala za "zoženje" volilne pravice zgolj na državljane držav članic EU v naši državi, poslanke in poslanci niso podprli. Spremenili so tudi določbe glede upoštevanja preferenčnih glasov.
Ob vprašanju volilne pravice tujcev pa so se znova pojavile polemike, zlasti glede "dejanskega števila" tujcev, ki bodo imeli po novem volilno pravico. Predlagatelju so očitali "razprodajo Slovenstva" ter škodovanje interesu države. Notranji minister Rado Bohinc je v imenu predlagatelja zavrnil očitke poslancev opozicijske SNS in SDS ter vladne SLS ter opozoril, da vladna rešitev predstavlja civilizacijski, kulturni in evropski standard. Po podatkih ministrstva ima v tem trenutku 14.400 tujcev v naši državi stalno bivališče.
