Nevladne organizacije, združene v pobudi Recimo ne sežigu odpadkov, odločno nasprotujejo gradnji sežigalnic odpadkov v Sloveniji, pravijo, da je projekt ekonomsko in okoljsko neupravičen. Namesto tega predlagajo več recikliranja.
Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja se sprašuje, zakaj Slovenija načrtuje gradnjo dveh sežigalnic s kapaciteto 400.000 ton odpadkov, ko pa naj bi ob tem do leta 2020 ustvarili le še 270.000 ton odpadkov za sežig.
Jernej Fefer s Komunalnega podjetja Vrhnika je pritrdil, da bo zmanjkovalo goriva. "Treba je čim več odpadkov izločiti. Pri nas izločimo že 70 odstotkov vseh odpadkov, kar je močno nad evropskim povprečjem. Kot kažejo podatki iz prvih treh mesecev letos, pa bomo do konca leta že presegli 80 odstotkov izločenih koristnih odpadkov," je dejal Fefer.
Da sežigalnica za nemoteno delovanje in vračanje naložbe potrebuje stalen dotok potrebne količine odpadkov, je poudaril tudi Uroš Macerl iz Eko kroga. "Praksa sežigalnic je, da z lokalnimi skupnostmi podpišejo dolgoročne pogodbe, ki vključujejo dogovorjene količine dobavljenih komunalnih odpadkov. Lokalne skupnosti zato ne morejo izvajati aktivnosti za zmanjševanje nastajanja odpadkov in ločevanja odpadkov," je opozoril.
Sicer pa sežigalnica ni kraj, kjer odpadki enostavno izginejo. "Obratovanje sežigalnice za 200.000 ton smeti pomeni okoli 550 ton sežganih smeti na dan, 60 tovornjakov po 10 ton odpadkov na dan, 30.000 ton pepela na leto, 20.000 ton filtrskih ostankov in emisije težkih kovin, prahu, kislih plinov, dioksinov in furanov in ostalih strupov," je povedal Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja. Poudaril je, da tudi po sežigu odpadkov še vedno ostane do tretjina vhodne količine odpadkov, od katere je del celo nevaren. "Nevarne snovi preidejo v prehransko verigo, najobčutljivejši nanj pa so dojenčki, pri katerih lahko trajno ovirajo zdrav razvoj in povzročajo različne bolezni," je dodal Šuštar.
Ekologi zato podpirajo dosledno ločevanje odpadkov in recikliranje uporabnih odpadkov. "Recikliranje prihrani neprimerno več energije, kot jo sežigalnica proizvede, obenem pa sežigalnica nepovratno uničuje naravne vire," je poudarila Oblakova in dodala, da reciklaža ustvari mnogo več delovnih mest kot sežigalnice. Ob tem je poudarila, da se pri nas še vedno preveč ukvarjamo z odstranjevanjem odpadkov s sežigom brez ali s pridobivanjem energije, veliko premalo pa s preventivo že na samem začetku nastanka izdelkov.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.