'Recesijo osebno občuti 77 odstotkov vprašanih'

Občutenje gospodarske recesije je po podatkih Društva za marketing Slovenije na najvišji stopnji doslej. V pomladanskem merjenju raziskave Trženjski monitor je kar 77 odstotkov vprašanih pritrdilo, da osebno čutijo vpliv recesije na njihovo vsakdanje življenje, kar je pet odstotnih točk več kot pred pol leta.

Izrazito višji je tudi delež tistih, ki pričakujejo, da se bo njihova plača v bližnji prihodnosti znižala – delež se je več kot podvojil in znaša 33 odstotkov (pred pol leta 14 odstotkov), za tri odstotne točke je višji tudi delež tistih, ki pravijo, da se jim je plača že znižala (15 odstotkov).

"Uporabniki so privzeli krizo kot način življenja kar se tiče porabniških navad, odnosa do nakupovanja, prioritet, načrtovanja, informiranja in seveda predvsem odzivanja na cenovno ugodne nakupe," je na današnji predstavitvi rezultatov sedmega vala raziskave v Ljubljani povedala predsednica Društva za marketing Slovenije Maja Makovec Brenčič.

Dodaja, da podobno sporoča tudi koncept vse večjih zaznav samooskrbe, vse bolj učinkovitega nakupovanja na spletu, "kar je zelo podobno globalnim dognanjem o porabniku".

Zaposleni v javnem sektorju na udaru varčevalnih ukrepov

Merjenje je potekalo neposredno po napovedi vlade o znižanju plač v javnem sektorju, zato je rezultate po navedbah predsednice društva potrebno brati v ustrezni luči. Med tistimi, ki so zaposleni v javnem sektorju, je namreč takšnih, ki pričakujejo znižanje plače, skoraj tri četrtine (73 odstotkov), medtem ko jih 12 odstotkov trdi, da se je njihova plača že znižala.

Kaj pravijo zaposleni v zasebnem sektorju?

Ta odstotek je sicer nižji od slovenskega povprečja (ta je pri 15 odstotkih), in tudi nižji kot pri tistih, ki so zaposleni v zasebnem sektorju – tam znaša 17 odstotkov. V zasebnem sektorju pa je sicer takšnih, ki pričakujejo znižanje plače, 14 odstotkov oz. več kot petkrat manj kot v javnem sektorju.

Je ljudi strah za njihova delovna mesta?

Tudi delovna mesta se zdijo manj varna kot pred pol leta, tokrat v povprečju vsak četrti zaposleni (25 odstotkov) pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti delovno mesto izgubil, kar je sedem odstotnih točk več kot pred pol leta. Negativna pričakovanja so večja v zasebnem sektorju, kjer ta delež znaša 29 odstotkov, medtem ko je v javnem sektorju takšnih polovico manj (15 odstotkov).

Čemu se ljudje odrekajo?

V društvu za marketing Slovenije kot zanimivost navajajo, da je delež tistih, ki pravijo, da se ne odrekajo ničemur, ponovno zrasel na 48 odstotkov (pred pol leta 42 odstotkov, leto dni nazaj 45 odstotkov).

"To pa verjetno pomeni tudi, da so se potrošniki očitno navadili živeti in trošiti v novih razmerah," so zapisali v društvu. "Potrošniki prilagajajo nakupne navade, spoznavajo cenejše nakupne poti in ponudnike, pa tudi prerazporejajo prioritete med posameznimi izdelki in storitvami," dodajajo.

Med skupinami izdelkov in storitev, ki se jih potrošniki najpogosteje odrekajo, se vrstni red na prvih treh mestih ni spremenil – še vedno je na prvem mestu skupina obleka in obutev (17 odstotkov), sledi dopust (15 odstotkov) in na tretjem mestu hrana in pijača (12 odstotkov).

Se pa je pri določenih skupinah odstotek navedb odrekanja povišal, najbolj občutno pri odgovoru bencin/gorivo (z dveh na šest odstotkov), pri kozmetičnih storitvah (prej pet, zdaj sedem odstotkov) in pri kulturnih ter gostinskih storitvah.

Veliko samooskrbe s hrano

Med novostmi sedmega vala Trženjskega monitorja je bil poseben sklop vprašanj, ki se nanaša na samooskrbo s hrano. Skoraj tri četrtine vprašanih (71 odstotkov) trdi, da se poslužuje samooskrbe s sadjem in zelenjavo na način domače pridelave. Dobra četrtina (28 odstotkov) se s sadjem in zelenjavo oskrbuje pri starših oziroma sorodnikih, dobra petina (21 odstotkov) pa pri lokalnih kmetih.

Le 14 odstotkov jih je odgovorilo, da se ne poslužujejo nobene od navedenih možnosti. Med tistimi, ki se samooskrbujejo, kot vir samooskrbe prevladuje vrt (67 odstotkov), sledi vrt s sadnimi drevesi (51 odstotkov) ter lastna njiva ali njiva v najemu (33 odstotkov).