Zaradi recesije je zanimanje za prostovoljno služenje zelo veliko in tistim, ki želijo, to po mnenju Jelušičeve moramo omogočiti. (Foto: Dare Čekeliš)

Če so bila leta od 2003 leta blagostanja, ko je celotni sistem pridobival pri odstotku BDP in so bili projekti zelo optimistični, pričakovanja o vlaganjih v infrastrukturo, nove vojašnice in opremo velika, precej opreme pa smo znali razglasiti za zastarelo, so dejstva danes drugačna, meni ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in dodaja, da se je zaradi recesije veliko spremenilo tudi v obrambnem sistemu.

Da je z razvojem nekaj narobe, se je videlo vsaj od leta 2007, ko smo se ukvarjali le z vprašanjem kadrov, kjer smo sicer naredili korak naprej, toda zdaj imamo "fino zakonodajo, lep spisek želja, kaj vse bomo vojakom zagotovili, nimamo pa kje vzeti, letos ni več dovolj denarja niti za kadre za celo vrsto obetavnih projektov, tudi projektov o dvojni uporabnosti," pravi.

Zdaj moramo po njenih besedah postati racionalni in skrbeti za ključne, tudi razvojne prioritete skupaj s civilnim okoljem. "Pri tem, kar zadeva kadre, ne bomo popustili, moramo pa spremeniti miselnost, saj sistema z velikim številom vojakov ni več, so pa mladi, ki bi hoteli sodelovati, če bi z njimi kdo delal," pravi ministrica.

Zaradi recesije je zanimanje za prostovoljno služenje zelo veliko in tistim, ki želijo, to po mnenju Jelušičeve moramo omogočiti. V vojski se bodo veliko naučili in iz nje prišli na trg delovne sile boljši – to bo prispevek k razvoju, vojak pa bo vedno tudi bolj uporaben v sistemu za varstvo pred naravnimi nesrečami. Mednarodne mirovne operacije pa so način ustvarjanja naše zunanje politike in s tem Slovenija pridobiva realno moč in tako prispeva k razvoju. Kar zadeva vojaško industrijo, pa obstaja razvojni potencial, le če prodajamo znanje, je med drugim dejala obrambna ministrica.