Rebalans proračuna: kje bo država vzela in katere postavke se povečujejo?

Vlada je sprejela predlog rebalansa proračuna za leto 2015, ker so se vmes spremenila izhodišča. Z rebalansom se proračunski primanjkljaj povečuje na 1,39 milijarde evrov. Po evropski metodologiji je to 2,89 odstotka BDP, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal finančni minister Dušan Mramor.

Kot je pojasnil Mramor, so upoštevali realizacijo proračuna za leto 2014 in napovedano 2-odstotno gospodarsko rast, večinoma na račun izvoza. Upoštevali so tudi izpad davka na nepremičnine, nenačrtovani izdatki za obresti, prenizko načrtovanje za transfer v ZPIZ in spremembe zaradi črpanja EU sredstev.

Ključna usmeritev rebalansa je izpolnjevanje zakonskih obveznosti in 100-odstotno črpanje evropskih sredstev, je dejal Mramor.

Kot je dejal, je vlada sprejela 57 ukrepov, ki bodo zmanjšali odhodke na področjih javnih naročil, javnega sektorja ...

"Rebalans je izrazito investicijsko usmerjen," je zagotovil Mramor. V primerjavi z letom 2014 se namreč sredstva za nakup in gradnjo osnovnih sredstev povečujejo za 41 odstotkov, investicijski transferji pa za 20 odstotkov. V povprečju se sredstva za investicije povečujejo za 30 odstotkov, je dejal.

Čeprav se dolg države veča, Mramor računa, da bomo za servisiranje dolga potrebovali okoli 30 milijonov manj kot je bilo predvideno, saj so se naše obresti zaradi ugodnih kazalcev znižale, tudi bonitetne hiše so zvišale našo oceno, kar omogoča cenejše zadolževanje, je poudaril.

Računa tudi na manj izplačil za socialne transferje, a ne zaradi krčenja pravic, je dejal Mramor, ampak zaradi boljših gospodarskih kazalcev in več zaposlenosti.

Primanjkljaj naj bi tako znašal 8,89-odstotka BDP, je dejal Mramor. 

Na vprašanje, kdaj bo okrepljena gospodarska rast prinesla večje olajšanje, pa je Mramor dejal, da gre za rast, ki še vedno prinaša relativno majhne proračunske prihodke, po drugi strani pa gre za prvo rast po dolgem obdobju krčenja oziroma stagnacije.

Kje bo država vzela?

Za kar 121,5 milijonov evrov se zmanjšujejo izdatki za socialo, torej transferji posameznikom in gospodinjstvom. Za nezaposlene bo 70 milijonov evrov manj, za družinske prejemke in starševska nadomestila 30,6 milijonov evrov manj. Na drugem mestu se zmanjšujejo materialni stroški, izdatki za blago in storitve, in sicer za skoraj 75 milijonov evrov.

Katere postavke se povečujejo?

Država očitno namerava precej graditi: za novogranje, rekonstrukcije, adaptacije bo namenila 511,7 milijonov evrov, to je 91,9 milijonov evrov več.

Tudi občine, ki so se šele danes sporazumele z vlado, bodo dobile več. Povečujejo se jim tako tekoči, kot tudi investicijski transferji.

SMC: Rebalans najboljši možni kompromis

Na vprašanje, ali so bili ministri pri potrjevanju predloga rebalansa, ki ga zdaj pošiljajo v potrditev v DZ, soglasni, je Mramor odvrnil, da tako mirnega sestanka vlade, kot je bil danes, ne pomni. "Očitno smo na usklajevanjih v preteklih mesecih razčistili vse probleme in težave na način, ki je bil sprejemljiv za vse ministre," je dejal.

V SD in DeSUS priznavajo, da z rebalansom nihče ne more biti zadovoljen, a je - glede na to, da denarja ni - optimalen in ga je treba spraviti pod streho.

Rebalans proračuna za letošnje leto je po ocenah Simone Kustec Lipicer iz SMC najboljši možni kompromis. V zadnjem obdobju so sicer precej prahu dvignile namere po varčevanju v občinah, izobraževanju ter tudi na področju dela in sociale, a je bil po informacijah Kustec Lipicerjeve z vsemi vpletenimi deležniki že dosežen dogovor, tako da so te proračunske postavke usklajene in zaprte.