Slovenija

Rdeča luč nižjemu DDV

Ljubljana, 08. 03. 2017 11.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Avtor

STA

Predlog, da bi po skoraj štirih letih stopnji DDV spustili nazaj na predkrizna 20 in 8,5 odstotka, je dobil rdečo luč odbora za finance. Argumenti: državljani ne bi toliko pridobili, kot bi proračun izgubil, pas bi bilo treba zatiskati drugje in cene ne bi bile nižje, le trgovci bi zaslužili več. En poslanec pa bi stopnji DDV spustil še bolj.

Parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko je prižgal rdečo luč predlogu novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki je predvideval vrnitev davčnih stopenj na raven iz leta 2013 in ga je v postopek vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš. Večina poslancev se je strinjala, da bi bile izgube s tega naslova za državni proračun prevelike.

PREBERITE ŠE: Dvig davka nas je stal veliko več, kot so napovedovali.

Razlogi za znižanje DDV ...

Varčevanje smo odpravili že na vrsti področji, pa ga dajmo še pri DDV, pravi Čuš. FOTO: Thinkstock

Čuš je ob začetku seje pojasnil, da predlagana vrnitev stopenj DDV z 22 na 20 odstotkov in 9,5 na 8,5 odstotka sledi vladnim odločitvam za odpravo varčevanja na področju javnega sektorja, pokojnin, praznikov. Prepričan je, da je treba zdaj poskrbeti tudi za druge v družbi. Znižanje DDV bi po njegovih besedah pomembno razbremenilo srednji in nižji razred, povečalo kupno moč prebivalstva, potrošnjo in proračunske prihodke, posledično pa povečalo zaposlovanje, je zatrdil.

Poleg tega, tako Čuš, bi povrnitev stopenj DDV na raven iz leta 2013 ugodno vplivala tudi na podjetnike, torej tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost, pa še vedno delajo v pogojih iz kriznih časov.

... in razlogi proti

Glavni argument nasprotnikov predloga je bil, da bi državni proračun samo letos izgubil 150, drugo leto pa kar 300 milijonov evrov, ta oizpad pa bi bilo treba nekje nadoknaditi. FOTO: Thinkstock

Vlada je predlogu pričakovano nasprotovala. Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je izpostavil, da bi spremembe, če bi bile sprejete, prilive v proračun letos zmanjšale za 150, prihodnje leto pa za 300 milijonov evrov, česar proračuna za leti 2017 in 2018 ne predvidevata. Vlada mora kljub ugodnejšim makroekonomskim pogojem nadaljevati postopno javnofinančno konsolidacijo, je opozoril.

Alenka Bratušek (NP), ki nas je ob zvišanju DDV kot premierka prepričevala, da je ukrep zgolj začasen, je posvarila, da bi bilo treba v primeru sprejema predloga izgubo 300 milijonov evrov nadomestiti z drugačnimi obremenitvami gospodarstva ali ljudi. Meni tudi, da se znižanje ne bi prelilo v nižje cene v trgovinah, temveč zgolj nekaj višje dobičke trgovcev.

Potrebno je tehtati med učinki morebitnega znižanja DDV, je menil tudi Luka Mesec (ZL). Nižji DDV za posameznika po njegovih besedah ne bi imel bistvenega učinka, na državni proračun pa bi močno vplival. Če bi torej nekdo, ki zasluži 500 evrov, s spremembo na eni strani pridobil 10 evrov kupne moči, bi na drugi strani izgubil na področjih sociale, zdravstva, šolstva, je pojasnil.

Namesto predlaganega znižanja DDV bi veljalo razmisliti o možnosti znižanja ali oprostitve DDV za lesno verigo, kar bi spodbudilo slovenske rezerve v lesni industriji, in za (energetsko) obnovo stanovanj, pa je menil Janko Veber (SD).

Čušev predlog sprememb je danes podprl Jožef Horvat (NSi), ki bi stopnji DDV znižal še bolj – na ravni, ki veljhata v Nemčiji, to je 19 in sedem odstotkov. "DDV je tipičen asocialni davek," je izpostavil Horvat, saj je enak za tiste z minimalno plačo ali "mizerno" pokojnino in tiste z menedžersko plačo.

andrej čuš znižanje ddv stopnja ddv davek na dodano vrednost