Slovenci bomo očitno kmalu morali pričeti kupovati terenska vozila. Potem, ko smo včasih le sem ter tja potarnali nad luknjastimi cestami, je namreč letos to tarnanje očitno postalo stalnica. Tako kot ponavadi, razlog tudi tokrat tiči v prazni blagajni Direkcije RS za ceste. Ta je z namenom, da od sredstev ohrani vsaj toliko, da lahko odstranijo posledice morebitnih prometnih nesreč in poplača račune za elektriko, ki jo porabijo semaforji, že pred tedni prenehala s krpanjem, čiščenjem jarkov, košnjo trave in podobnimi opravili. Za kako skrajen ukrep gre, priča podatek, da so na 6.000 kilometrih glavnih in regionalnih cest izvedli za 1,2 milijona manj evrov opravil. Zdaj tudi tega "privarčevanega" denarja kmalu ne bo več.
Čeprav so po zakonu dolžni zagotavljati osnovno varnost, to ni več mogoče, pravijo na direkciji, saj sredstva, ki so jih prejeli le za prvo polovico leta, kopnijo. Zaradi tega se ne gre čuditi nad vse bolj pogostimi luknjami na cestah in nad vse starejšimi prometnimi znaki, ki izgubljajo odsevnost, pravijo. Ob posledicah poplav, plazov in udorov imajo le še toliko denarja, da na odseku postavijo ustrezne prometne znake. Sanacije ne bodo naročali, saj zanjo ni denarja, sporočajo. Vsem udeležencem v prometu sporočajo, da sami ne bodo izklapljali semaforjev, a da naj se nihče ne čudi, če se bo to zgodilo zaradi neplačanih računov za elektriko.
Opozarjajo, da bo nujno potrebno odložena dela izvesti pred pričetkom izvajanja zimske službe. "Če udarnih jam oziroma dotrajanih vozišč ne bo možno sanirati do zime, bodo ta vozišča v času zime zaradi zmrzlinskih poškodb povsem propadla," sporočajo in sporočajo Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, da zakonsko obveznega vzdrževanja cest ne morejo več opravljati. Kot še pravijo v svojem sporočilu javnosti, sami nimajo vzvodov in vpliva, da bi lahko preprečili nastalo situacijo, zagotavljajo pa, da bodo nemudoma zavihali rokave, ko bodo seveda prejeli sredstva.
V teku so nova pogajanja s koncesionarji, a ni denarja zanje
Zaradi pomanjkanja sredstev na Direkciji RS za ceste imajo velike težave tudi koncesionarji, ki opravljajo redno vzdrževanje in varstvo državnih cest. "Gre za skrajno absurdno situacijo, ko država ni zagotovila sredstev za izvajanje te službe, hkrati pa so koncesionarji zavezani, da izvajajo ta dela oziroma bi z opustitvijo teh del kršili pogodbo in povzročili splošno nevarnost," pravijo.
Kot še pravijo, je trenutno v teku že nov razpis za izbiro izvajalcev gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest, sredstva za podpis pogodb z novimi koncesionarji pa niso zagotovljena. V skladu z zakonodajo s področja javnega naročanja namreč ni dovoljeno skleniti pogodb, v kolikor v proračunu niso zagotovljena sredstva. "Direkcija RS za ceste je v tej nemogoči situaciji sicer z začasnim zadržanjem izvajanja nekaterih opravil uspela ustvariti podlago, da se lahko z obstoječimi koncesionarji sklene aneks za podaljšanje, a zgolj za nekaj tednov," pravijo.
V ustreznem stanju le še 27 odstotkov državnih cest
Direkcija za ceste upravlja s skoraj 6000 kilometri glavnih in regionalnih cest, zaradi nižanja proračunskih sredstev in posledično nezadostnih vlaganj v ceste pa je odstotek tistih, ki so v ustreznem stanju, iz leta v leto nižji. Posledično je v ustreznem stanju le še 27 odstotkov državnih cest, torej vsaka četrta.
Odhajajoči minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pred kratkim predlagal, da bi v okviru sprememb zakona o Družbi za avtoceste v RS sredstva, ki so namenjena izključno za pripravo državnih prostorskih načrtov in nakup zemljišč, letos namenili za vzdrževanje državnih cest, a vlada predloga zakona, ki mu vodstvo Darsa močno nasprotuje, še ni potrdila.
KOMENTARJI (950)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.